Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Zahtevek za revizijo je kot zagovornik javnega interesa vložila javna agencija za varstvo konkurence (AVK) za revizijo in predlagala razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Sodelovali bi lahko samo večji trgovci z zdravili

Sorodna novica Razpis za skupno nabavo zdravil za javne lekarne že drugič razveljavljen

Lekarniški zbornici je AVK med drugim očital kršenje načel konkurence med ponudniki in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Kot so navedli v zahtevku, bi v postopku lahko sodelovalo le omejeno število ponudnikov oz. obstoječi večji trgovci z zdravili, saj lahko le ti ponudijo celotni zahtevani izbor zdravil ter izpolnijo zahtevo glede dobave geografsko razpršenim zavodom na ozemlju celotne države.

Razdelitev javnega naročila na ravni posameznega zdravila bi omogočala sodelovanje ponudnikom, ki ne morejo ponuditi vseh zdravil iz posameznega sklopa, razdelitev javnega naročila na ravni posameznega zavoda pa bi omogočala sodelovanje ponudnikom, ki ne morejo zagotavljati dobave na ravni celotne države.

Zbornica: Zahteve so nemogoče administrativno breme

Lekarniška zbornica je v odgovoru zatrdila, da bi razdelitev javnega naročila na način, da bi bilo vsako zdravilo svoj sklop, zanj pomenilo nemogoče administrativno breme; razdelitev javnega naročila glede na posamezne javne naročnike pa bi lahko vodila v različne veljavne cene zdravil. Na trgu je namreč okrog 3000 zdravil, kar pomeni, da bi razdelitev javnega naročila po posameznih zdravilih pomenila razdelitev javnega naročila na 3000 sklopov oz. 6000, če želi za vsako zdravilo dva dobavitelja.

Sorodna novica Računsko sodišče: Lekarne še vedno kupujejo zdravila mimo javnega naročanja

V obrazložitvi svoje odločitve, da ugodi zahtevku revizije, komisija ne zanika, da bi razdelitev javnega naročila po posameznih zdravilih lahko vplivala na večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom, posledično pa bi morebitna vključitev več gospodarskih subjektov v postopek javnega naročanja lahko zagotavljala večjo konkurenco. A kot dodaja, lahko izvedba javnega naročila v večjem številu sklopov za naročnike pomeni tudi več opravil in več stroškov. Od naročnikov ni mogoče zahtevati, da predmet javnega naročila razdelijo na nepregledno število majhnih sklopov, saj bi bila taka razdrobitev negospodarna in neučinkovita, so zapisali.

Komisija ugotavlja, da je lekarniška zbornica utemeljila, da bi razdelitev javnega naročila na posamezna zdravila lahko vplivala na učinkovito izvedbo javnega naročila, zato komisija v tem primeru ni ugotovila kršitve zakona o javnem naročanju. Je pa komisija ugotovila kršitev, ker zbornica predmeta javnega naročila ni razdelila na manjše sklope po posameznih naročnikih oz. po posameznih javnih lekarniških zavodih.

AVK: Nižja cena ni glavni cilj naročila

Na AVK-ju so v zahtevku za revizijo tudi ocenili, da nižja cena zdravil ni glavni cilj tega javnega naročila. Lekarniška zbornica je namreč kot merilo za oddajo javnega naročila določila skupni popust na dobavo zdravil, s tem pa po navedbah AVK-ja ne zasleduje nižjih cen zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev, temveč teži k pridobivanju bonusov – ugodnosti na obseg dobav. Po oceni AVK-ja bi s tem del veletrgovske marže namenjal za poslovanje javnih zavodov namesto za znižanje cen zdravil, kar bi predstavljalo gospodarno rabo sredstev.

A državna revizijska komisija teh navedb vsebinsko ni presojala, saj to ni v njeni pristojnosti. "Vprašanje razdelitve pridobljenega popusta je lahko sistemsko vprašanje organizacije oz. izvajanja javnega naročanja zdravil (kar smiselno zatrjuje tudi naročnik, ko navaja, da lahko ZZZS sam izvaja postopek oddaje javnega naročila za nakup zdravil na recept, kar bi mu omogočalo znižanje cen zdravil), ki ga državna revizijska komisija ne more razreševati v okviru pravnega varstva," so zapisali.

Komisija je sklenila, da so ugotovljene kršitve zbornice takšne, da jih ni mogoče odpraviti zgolj z delno razveljavitvijo postopka o oddaji naročila, poleg tega je v konkretnem primeru rok za prejetje ponudb že potekel, naročnik pa je prejete ponudbe tudi že odprl. Postopek oddaje javnega naročila je tako v celoti razveljavljen.

Zbornico pa napotuje, naj, če se bo odločila izvesti nov postopek, pri oblikovanju določb dokumentacije upošteva ugotovitve komisije iz obrazložitve.