Danes se je uradno zaključil projekt »VšečKAM in GREM«, zaključna slovesnost se je odvila v Celju. “Veseli nas, da lahko v Fundaciji Prizma kot vodilni partner projekta ‘VšečKAM in GREM’, ki ga financira RS Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter EU na območju vzhodne kohezijske regije Slovenija (KRVS), da smo dočakali zaključno konferenco projekta, kjer se je zbralo do 100 predstavnikov osnovnih in srednjih šol, kariernih svetovalcev nevladnih organizacij in javnih/zasebnih zavodov, ki pokrivajo delo z otroki in mladostniki na področju karierne orientacije, predstavnikov strokovne javnosti, ki jih tema zanima in so tako ali drugače dejavni na tem področju,” so poročili organizatorji.

Operacijo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. izobraževanja svetovalcev, novo razviti pripomočki in orodja. V katero smer gredo trendi razvoja vseživljenjske karierne orientacije glede na nenehne spremembe v svetu dela, ki jih pogojuje razvoj digitalizacije in okoljevarstveni problemi, bo s strokovnim prispevkom »Vseživljenjska karierna orientacija v luči zelenega prehoda« osvetlila predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje.

Potovanje v odraslost je različno, nekateri se ga veselijo in so dobro pripravljeni, drugi se ga ne veselijo, tretji pa “spakirajo” šele zadnji trenutek. Tako je dobro, da se mlade usmeri v pravo smer, preden so odpravijo na pot v odraslost.

Umeščanje karierne orientacije v sistemski okvir zaposlovanja je nujno

Kot je uvodoma izpostavila Dušanka Lužar Šajt, direktorica Fundacija PRIZMA, je izjemno vesela, da so se danes zbrali ključni akterji pri karierni orientaciji mladih. Kot je poudarila, živimo v času sprememb, zelenega in digitalnega prehoda, dinamičnega trga dela. Izzivi, s katerimi se naša družba sooča, zahtevajo nenehna prilagajanja, razvojna razmišljanja in iskanja rešitev. “Karierna orientacija tako odraslih kot mladih mora postati pomemben kamenček v mozaiku reševanja teh izzivov, ki so pred nami,” je dodala.

Poudarila je, da je umeščanje karierne orientacije v sistemski okvir zaposlovanja postala nujno: “Če govorimo o karierni orientaciji, moramo začeti v prvi triadi in končati v odraslosti”. V preteklosti se je o tem začelo govoriti šele v zadnji triadi.

“Sedaj, ko se projekt zaključuje, menim, da ni za odlašati in moramo skupaj razmišljati, kako sistemsko umestiti karierno orientacijo za mlade, da bo v idealnih pogojih na voljo cel čas in ne bo odvisna od izvajanja posameznih projektov.” Kot je je direktorica opozorila se že zdaj soočamo s pomanjkanje usposobljenega kadra: “Če ne naredimo nekaj na karierni orientaciji mladih zdaj, bomo to vrzel v prihodnosti poglabljali”.

V projekt je bilo vključenih 170 osnovnih in srednjih šol

Partnerji projekta so med drugim predstavili rezultate aktivnosti kariernega centra za mlade po šolah. Dogodek so obogatili tudi strokovni gostje iz področja karierne orientacije, ki so s projektnimi partnerji predstavili zgodbe Z in ZA šolajoče mlade, da bo njihova nadaljnja izobraževalna in poklicna odločitev lažja.

Dogodek so obiskale tudi šole, ki so sodelovale z enoto kariernega centra za mlade iz Maribora, Velenja, Novega mesta in Kočevja ter tako v zadnjem triletju (2019 – 2022) aktivno skrbele za karierno orientacijo svojih učencev in dijakov.

Vse od leta 2011 je v Sloveniji zagotovljena sistemska podpora razvoju in celostnemu urejanju področja karierne orientacije. Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo (NKT VKO) na Zavodu RS za zaposlovanje se je v teh letih krepila. Veliko je bilo narejenega na področju razvoja storitev vseživljenjske karierne orientacije.

Karmen Vaupotič, vodja projekta Karierni center za mlade “VšečKAM in GREM” je med drugim predstavila rezultate projekte. V sklopu 621 delavnic so vključili več kot 12.000 otrok. Za njih so pripravili individualna karierna svetovanja, okrogle mize, posvetovanja, delavnice in še mnogo več. Ključne so bile tudi delavnice za starše, tako so v predavanja vključili dobrih 1.000 staršev, ki so po z delavnicami prepoznali svojo vlogo in so pridobili informacije, ki jim bodo olajšale pripravo in sam pogovor z otroci, o tem, kako naprej.

Skupno je sodelovalo 170 osnovnih in srednjih šol. Od tega jih je bilo 70 iz Maribora, 58 iz Velenja, 30 iz Novega mesta in 12 iz Kočevja.

V sklopu projekta so bila pripravljena tudi številna gradiva in pripomočki, ki bodo tako staršem kot tudi mladim omogočila nekoliko lažjo karierno orientacijo.

Velik promocijski dogodek je bil na nivoju partnerstva in območju vzhodne kohezije v letu 2021 Virtualni karierni sejem, ki so ga partnerji mladim z predstavitvami podjetij, poklicev in izobraževalnih programov približali: “Več kot 20.000 mladih je bilo na virtualnem dogodku prisotni, bili so tudi njihovi starši, strokovni sodelavci šol. Tukaj pa pohvala Mestni občini Maribor in Zavodu za zaposlovanja območni službi Maribor za vso podporo in sodelovanje.”

Podjetja bodo iskali posebej nekatere poklice

V sklopu projekta so opravili tudi analizo o tem, kaj si želijo delodajalci in kaj so poklici prihodnosti. “Podjetja so izpostavila, da bodo v naslednjih letih, natančneje do leta 2025, zaposlovala deficitarne poklice, torej tiste poklice, ki so v primanjkljaju. To so predvsem nižji poklicni pa tudi srednji strokovni profili, tehniki in inženirje, strokovnjaki s tečnega in naravoslovnega področja. Delovna mesta pa bodo našli ekonomisti in vsi poklici s področja družboslovnih ved”, je pojasnila Vaupotič.

Podjetja ugotavljajo, da mladi iz šol prihajajo manj mehkih veščin, sem sodijo znanje s področja komuniciranja, reševanje težav, timskega dela. Prav to manjka tudi v izobraževalnih programih. Projekt je možnost, da se izobraževanje obogati prav s tem prvinami.

Fundacija Prizma si skupaj s partnerji projekta v prihodnosti prizadevala okrepiti vlogo in pomen (zelene) karierne orientacije, ki bo imela v prihodnosti močan vpliv na način življenja, učenja in dela ter na nova znanja in spretnosti znotraj poklicnega izobraževanja in usposabljanja za mlade.

Mladi velikokrat nimajo predstave o posameznih poklicih

Helena Felicijan, strokovna sodelavka na projektu “VšečKAM in GREM – Karierni center za mlade” je pojasnila, da so med izvajanjem delavnic opazili, da veliko mladih nima predstave o tem, kako izgleda specifičen poklic. Mnogi so izrazili željo po dodatnem informiranju in opozorili na pomanjkanje časa ter o pričakovanjih s strani staršev. Zato obstaja potreba, da se posamezni poklici mladim predstavijo na praktičen način.

Mlajšim, torej otrokom v prvi triadi, so poklice približali z izdelavo poklicnih uniform, pulzi, zgodbami in tako dalje. Svoje zgodbe so delili tudi ambasadorji posameznih poklicev, ki so glede na starost otrok predstavili svoje delo in poklic. Da so mladim približali poklice na praktičen, zabaven in interaktivni način so uporabili tudi virtualno resničnost. Predstavljeni so bili tako deficitarni poklici kot poklici prihodnosti.

Snježana Lekić, vodja regionalnega stičišča NVO savinjske regije NOVUS je tako pojasnila, da so v sklopu delavnic navidezne resničnosti predstavili 4 poklice, in sicer vzdrževalca v proizvodnji, operater robotov, tapetnik dekorater in negovalec. Tako so se mladi lahko potopili v delovno okolje posameznega poklica in spoznali tudi orodje, s katerim zaposleni opravljajo svoje delo.

“Projekt se resnično zaključuje, ampak verjamemo, da bomo v bodoče lahko še vedno sodelovali tako z osnovnimi kot tudi srednjimi šolami. Apeliram na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi tovrstni projekti postali standardni oziroma da bi bili umeščeni v redna izobraževanja pri otrocih od 6 do 19 leta starosti. Vsekakor se naša zgodba ne zaključuje,” je dejala dr. Selma Filipančič Jenko, zastopnica društva Novus Velenje.

Kariera je kot roža. Če jo zalivamo, negujemo je seveda lepa, čudovita in enako je tudi z našimi karierami. Otroci so sami odgovorni za svojo kariero, na nas pa je, da jim pri tem pomagamo.

-dr. Selma Filipančič Jenko

Pomembno je povezovanje med mladimi in trgom dela

Izkušnja je ključna, da mladi prepoznajo v čem uživajo, v čem so dobri in kaj bi lahko delali svoje življenje, je dejal direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevje Marko Stijepič. Ugotovili so, da gre pri odnosu med podjetji, lokalnimi skupnostmi in mladimi za ekosistem. Skozi aktivnosti so uspeli ustvariti sodelovanje, ki se je lepo začelo in se bo tudi v prihodnje nadaljevalo.

Povezovanje med podjetji in mladimi je izredno pomembno: “To je za razvoj Slovenije ključnega pomeni. Če mladi iz lokalnih območij ne vedo, kaj jih čaka doma, gredo v večja mesta ali v tujino. Če ne bomo znali povedati, da imamo dobra podjetja in zanimive poklice, bodo videli priložnosti kje drugje. Verjamem, da je tukaj treba bolje povezati mlade, podjetja, šole in seveda lokalne skupnosti.”

Da bi mladi spoznali poklicne profil in delovanje podjetij na lokalni ravni so pripravili različne dogodke, med katerimi je bil denimo Festival poklicev, dnevi odprtih vrat, ki so izhajali iz potreb učencev, job shadowing. Največji izziv je bil, kako v krajših ponavljajočih sejah predstaviti poklic. S tem izzivom se srečujejo še v nadaljevanju.