Von der Leyen napovedala šest milijard evrov za naložbe na Zahodnem Balkanu

Evropska unija mora odpreti vrata podjetjem držav Zahodnega Balkana, te pa morajo odpreti trge svojim sosedam in izvajati reforme, je danes ob začetku vrha berlinskega procesa v Tirani sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. EU bo za reforme in naložbe v državah Zahodnega Balkana namenila šest milijard evrov.

TIRANA > "Podjetjem držav Zahodnega Balkana želimo odpreti vrata trga EU, in to moramo storiti zdaj, na primer na področju prostega pretoka blaga in storitev, energije, digitalizacije in brezgotovinskega plačevanja," je danes dejala Ursula Von der Leyen. Ob tem je poudarila, da odpiranje vrat ni dovolj.

"Države Zahodnega Balkana morajo odpreti trge svojim sosedam. Če nekoga blokirate, dejansko blokirate sebe," je opozorila.

Na vrhu berlinskega procesa sodelujejo tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel ter voditelji držav, ki sodelujejo v procesu, poleg Slovenije so to Albanija, BiH, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Grčija in Bolgarija ter Španija kot predsedujoča Svetu EU.

Predsednica Evropske komisije je izpostavila, da so gospodarstva držav Zahodnega Balkana še vedno preveč oddaljena od unije, saj so na 35 odstotkih povprečja držav EU, zato jih je nujno treba približati trgu EU. Temu je po njenih besedah namenjen načrt za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.

Načrt je sestavljen iz štirih stebrov. Namen prvega je zagotoviti boljši dostop šesterice zahodnobalkanskih držav do evropskega enotnega trga, drugi je tesnejše gospodarsko sodelovanje v regiji, tretji izvajanje reform na področjih pravosodja, javnega naročanja in boja proti korupciji ter spremembe na področju energetike, četrtega pa predstavlja denar EU za naložbe in reforme.

Von der Leyen je danes pojasnila, da paket finančne pomoči EU za izvajanje reform in naložbe znaša šest milijard evrov, od tega je dve milijardi evrov nepovratnih sredstev in štiri milijarde evrov posojil. Ob tem je opozorila, da bo financiranje odvisno od uspešnega izvajanja reform.

"Ta načrt je močna pobuda za odpiranje vrat, pa tudi za zahtevo po odprtju meja med državami Zahodnega Balkana in za izvedbo reform," je dejala in poudarila, da bo to pospešilo tudi priprave na širitev.

Von der Leyen je še spomnila, da se je berlinski proces začel leta 2014 s ciljem "doseči dejanski napredek v procesu reform in regionalnega gospodarskega sodelovanja".

Pojasnila je, da so od tedaj že postavili dobre temelje s 30 milijard evrov vrednim gospodarskim in naložbenim načrtom. Ta že prinaša rezultate. "Približno 16 milijard je že uporabljenih, toda treba je storiti še več," je dejala.

"Samo če bomo sodelovali, bo Zahodni Balkan vstopil tja, kamor sodi, v osrčje EU. Moje sporočilo je, da je to odločilni trenutek za vas. Zgrabite ga," je dodala.

Nataša Pirc Musar: Širitev EU geostrateška nujnost

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je izrazila trdno zavezo Slovenije pri podpori čim hitrejše vključitve Zahodnega Balkana v EU. Pri tem je poudarila, da je širitev geostrateška nujnost in ključen element za stabilnost regije, so sporočili iz urada predsednice.

Najdlje na poti v unijo sta Črna gora in Srbija. Obe državi se že pogajata o članstvu. BiH je kandidatka za članstvo postala konec leta, začetek pogajanj za članstvo pa pričakuje do konca leta. Edina država, ki na Zahodnem Balkanu še nima statusa kandidatke za članstvo v EU, je Kosovo.

Pirc Musar je posebno pozornost namenila tudi problematiki odhoda visoko izobraženih mladih iz regije, na kar je opozorila že na vrhu pobude Brdo-Brioni septembra v Skopju.

Ta pojav je po njenih besedah velik geopolitični izziv, takšni izzivi pa se morajo reševati skupaj. "Tukaj ni enostavnih rešitev na ravni posameznih držav. Zato je dobro, da je dialog med EU in regijo Zahodnega Balkana reden, tako v okviru procesa Brdo-Brioni kot tudi v okviru berlinskega procesa ter na ravni dvostranskih srečanj," je sporočila.

Pirc Musar je ob robu vrha s francosko državno ministrico za Evropo Laurence Boone in črnogorskim premierjem Dritanom Abazovićem podpisala Sporazum o ustanovitvi Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu (WB3C).

Center bo igral ključno vlogo pri usposabljanju strokovnjakov na področju kibernetske varnosti in boja proti kibernetskemu kriminalu, kar bo prispevalo k povečanju varnosti v regiji Zahodnega Balkana.

"Hitro digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe spremlja vse večje tveganje kibernetskega kriminala in kibernetskih napadov, kar so pokazali tudi nedavni valovi napadov na državne informacijske sisteme. Krepitev kibernetske odpornosti regije Zahodnega Balkana mora slediti krepitvi evropske in globalne kibernetske odpornosti," je ob podpisu izjavila predsednica.

Pri tem je izpostavila pomen boja proti dezinformacijam z uporabo umetne inteligence in poudarila, da bi moralo financiranje takšnega projekta potekati pod okriljem Združenih narodov ali drugih mednarodnih organizacij, saj da komercialnih interesov za takšen projekt ne bo dovolj.

---