Nagrajence in ostale prisotne sta nagovorila predstavnik komisije za podelitev priznanj RTV Slovenija dr. Žiga Stanič in predsednik Uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić, ki je sodelavkam in sodelavcem čestital za izjemne delovne dosežke v preteklem letu in v daljšem delovnem obdobju ter podelil priznanja za življenjsko delo, častna in posthumno priznanje. Prav tako se je zahvalil tudi vsem ostalim neimenovanim sodelavkam in sodelavcem, ki zavzeto, predano in nepogrešljivo opravljajo svoje delo.

Član komisije za podeljevanje priznanj dr. Žiga Stanič pa je v svojem nagovoru izpostavil: »Vaše delo izkazuje profesionalno predanost in povečuje ugled naše hiše. Veseli nas, da imamo možnost prepoznavati kvalitetno opravljeno delo v našem kolektivu, saj lahko mnenje strokovnih sodelavcev pomeni več kot odziv javnosti. Hvaležni smo vodstvu, da podpira možnost realizacije današnjega praznika. Z vpogledom v preteklo delo osvetljujemo tudi nadaljnjo poslovno pot naše skupnosti. V začetku tega leta se je RTV znašel na robu finančnega prepada. Od tedaj smo naredili velik korak naprej. Današnja prireditev bo v tem oziru marsikoga izmed vas spominjala na vsak dan svežo belo krizantemo v gumbnici Cankarjevega obubožanega junaka. A bolj kot vse drugo si želimo, da bi ta krizantema porajala veselje do dela in samoozavestila naš kolektiv v dobrem in slabem.«

Podelitev priznanj je povezovala Ajda Sokler, z glasbo pa je dogodek popestril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Tadeja Tomšiča. Dogodek je potekal v Studiu 1 Televizije Slovenija.

Priznanja za življenjsko delo so prejeli mag. Igor Likar, Miša Molk in Lado Vindiš

Mag. Igor Likar, radijski in televizijski režiser, dramaturg, scenarist, pesnik, pisatelj in publicist, je prostor slovenske in mednarodne radijske igre ter umetniške radiofonije kot celote s svojim delom zaznamoval kot le malokdo. Kot ustvarjalec, ki deluje na številnih področjih, je svoje zamisli in izkušnje vedno prepletal in vgrajeval v vrhunske, umetniško in logistično zelo zahtevne projekte. Radijsko igro je iz studijskih prostorov prenesel v nenavadna in vznemirljiva okolja, kjer so njegova raziskovalna dela prepričala poslušalce in stroko. Igor Likar je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Že kot študent je bil povabljen k rednemu sodelovanju z radijskim uredništvom igranega programa, kjer se je več kot 40 let posvečal predvsem radiofonskim projektom, daljše obdobje pa je sodeloval tudi z dokumentarnim in izobraževalnim uredništvom na Televiziji Slovenija. Za Radio Slovenija je zasnoval ali režiral več kot 250 dramskih besedil, dokumentarnih iger, eksperimentalnih zvočnih in spletnih projektov. Arhiv Radia Slovenija hrani tudi več kot tisoč literarnih oddaj z njegovim režijskim podpisom. S svojimi multimedijskimi igrano-glasbenimi performansi je sodeloval pri Arsovih nočeh v stari Ljubljani, na Slovenskem knjižnem sejmu, napisal scenarij in režiral prireditve ob podelitvi nagrade kresnik in mednarodne nagrade vilenica. Poleg tega je režiral tudi številne gledališke predstave. Vedno je bil tudi izrazito mednarodno usmerjen. Bil je ustanovni član in stalni sodelavec mednarodne skupine strokovnjakov za področje zvoka Ars Acustica pri EBU. Vodil je številne priprave za mednarodno sodelovanje programskih in tehničnih ekip pri prenosih EBU z naslovom Rojstni dan umetnosti. S svojimi deli je sodeloval na številnih mednarodnih simpozijih in festivalih. Z raziskovalnim zanosom je vstopal tudi v svet spleta, kjer je uvidel neskončno množico ustvarjalnih možnosti in ustvaril nekaj spletnih del. Najbolj pa je v svet ponesel ime Radia Slovenija s svojimi zvočnimi deli, nazadnje leta 2022, ko je na nemški radijski postaji WDR doživela nemško premiero tudi njegova večno aktualna radijska igra Apostoli in zbiralci groze. Objavil je več pesniških zbirk, knjigo novel in roman Sojenje črnemu klovnu. Bil je tudi pobudnik in vodja projekta Slovenska pisateljska pot, kjer zemljevid poti označuje in povezuje domačije in hiše slovenskih pesnikov in pisateljev. Igor Likar je kot uveljavljen ustvarjalec na avdiovizualnem področju tudi dobitnik mednarodnih in domačih nagrad.

Miša Molk je dolgoletno prvo ime in sinonim za Televizijo Slovenija. Bila je voditeljica in urednica številnih prepoznavnih oddaj razvedrilnega programa Televizije Slovenija, kot so Slovenska popevka, Melodije morja in sonca, oddaje Poletna noč, TV Križanka, Res je!, Rock v vsako slovensko vas, Iskreni pogovori, vodila je podkast Govori molk in še marsikaj. Ženska, ki je kot odgovorna urednica postavila temelje razvedrilnega programa na Televiziji Slovenija. Bila je tudi prva varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, na zaslone pa se je vrnila v uredništvu informativnega programa, kjer je pripravljala odmevno pogovorno oddajo Z Mišo.

Svoje znanje je nesebično predajala tudi predstavnikom mlajših generacij, jih opogumljala in spodbujala. S sproščenostjo pred kamero, spontanim smehom in iskrivimi domislicami je izstopala iz dokaj suhoparnega povprečja takratnih televizijskih voditeljev. Miša Molk je za svoje delo v medijih prejela številne domače in tuje nagrade: šest viktorjev (za avtorico najboljše razvedrilne oddaje v Sloveniji, za najboljšo televizijsko voditeljico in za najelegantnejšo medijsko osebnost), zlate ekrane mariborskega tednika 7D za najbolj priljubljen obraz slovenske televizije in dvakrat nagrado Gordane Bonetti za najbolj priljubljeno televizijsko voditeljico. Poleg tega je dvakratna dobitnica kristalnega globusa, nagrade bralcev Nedeljskega dnevnika za najbolj priljubljen televizijski obraz. Uspešno je delovala tudi v okviru EBU, postala legenda Evrosonga in največja poznavalka te prireditve pri nas. Pri EBU je bila članica skupine za razvoj formatov in šest let podpredsednica skupine razvedrilnih programov. Za svoje zavzeto delo je prejela odlikovanje te evropske organizacije. 1. maja leta 2008 je postala prva varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Zavzemala se je za argumentirano mnenje javnosti in postavila merila za delovanje te povsem nove funkcije v okviru zavoda RTV. Miša Molk je ostala zvesta nacionalni televiziji in njenemu poslanstvu ter se mu nikdar, kljub skušnjavam, ni odrekla. Po končanem mandatu varuhinje se je vrnila v televizijski informativni program, kjer je v oddaji Z Mišo poglobljeno predstavljala goste z različnih področij. Njeni podkasti Govori molk veliko povedo o njeni družbeni angažiranosti. Z gosti je razpravljala o samskosti, depresiji, ljubezni, samomoru, drogah in še marsičem. Mišo Molk odlikuje odločnost, pristnost in predvsem novinarska radovednost in osredotočenost. Zaradi vsega tega je Miša bila in ostaja prva in edina dama Televizije Slovenija.

Lado Vindiš je svoje poklicno življenje popolnoma posvetil RTV Slovenija. K honorarnemu sodelovanju s takratnim uredništvom telesnokulturnih oddaj ga je leta 1972 povabil Tugo Klasinc. Od tedaj je v športnem programu Televizije Slovenija ostal vse do lanskega septembra. Z leti je prevzemal številna delovna področja in vse več športnih zvrsti. Njegovo novinarsko delo ni temeljilo le na spremljanju in ocenjevanju dosežkov športnikov. Ker se je zavedal moči medija, je z zanj značilno energijo preizkušal televizičnost posameznih, do takrat pri nas in na televiziji nikoli predstavljenih športov – alpinizma, strelstva, kolesarstva, letalstva in padalstva. S tem je odločilno pripomogel k povečanju zanimanja zanje. Vse to je nadgrajeval tudi kot urednik oddaje Sedma steza.

Ko se je uredništvo športnega programa Televizije Slovenija preoblikovalo v odgovorno uredništvo, je bila pred njim težka odločitev. Prevzel je delo izvršnega producenta in zapustil novinarstvo, svojo prvo ljubezen. Najbrž najtežjo odločitev v svojem življenju je preoblikoval v izziv in z njim je naša radiotelevizija dobila enega najboljših producentov v zgodovini. Njegove bistvene prednosti so bile razumevanje vsebine, poznavanje žanrov, tehnologije in pomembnosti dogodkov ter komunikacijske sposobnosti. Lado je postal eden od temeljev kakovostnega dela v športnem programu Televizije Slovenija, ki je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v EBU nekajkrat prepoznan kot eden vsebinsko najinovativnejših in najkakovostnejših.

Kot producent se je izkazal tudi na mednarodnem prizorišču, ko je s produkcijsko ekipo in režiserjem Stanetom Škodlarjem sooblikoval mednarodni signal z olimpijskih iger 2004 v Atenah in 2006 v Torinu. Vrhunec njegovega producentskega dela je vsekakor sodelovanje pri projektu ženskih smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji. Idejni oče ženskega svetovnega pokala v smučarskih skokih Beno Hvala je v njem našel sodelavca, ki je učil in naučil člane organizacijskega odbora, da so dosegli najvišjo raven in postali prireditelji novoletne skakalne turneje za ženske.

Lado Vindiš je odločilno pripomogel tudi k uvrstitvi smučarskih skokov za ženske v program zimskih olimpijskih iger. Enako pomembno je tudi njegovo sodelovanje v organizacijskih odborih velikih športnih prireditev v Sloveniji in tujini. Delovni opus Lada Vindiša je izjemen. Sega od novinarskega do producentskega in mentorskega dela, in to ne le v matični ustvarjalni sredini, temveč tudi na mednarodnem prizorišču. Povsod je s svojim zavzetim delom pustil neizbrisen pečat. ​

Častna priznanja za delo na RTV Slovenija so prejeli Darinka Čobec, Vojko Kokot in Rok Škodlar

Darinka Čobec je vse od leta 1997 eden najprepoznavnejših voditeljskih, napovedovalskih in moderatorskih glasov na programih Radia Maribor in Radia Slovenija. Sprva je v radijskem programu prebirala krajša besedila, sčasoma pa postala bralka osrednjih poročil in zahtevnejših besedil. Osem let je tudi že voditeljica sobotnega jutranjega programa.

Vojko Kokot je prišel na Radio Slovenija 1. septembra 1980, takoj po opravljeni maturi na srednji elektrotehnični šoli. Kot nadobuden mladenič se ni zavedal, da ga bo čarobnost radijskega dela pritegnila in zadržala kar 44 let.

V bogati karieri oblikovalca zvoka je Vojko Kokot sodeloval pri mnogih pomembnih in zahtevnih prenosih političnih in športnih dogodkov na Radiu Slovenija. Svoj pečat je s smislom za glasbo in za lépo vtisnil tudi glasbeni oddaji Glasbena preobleka, ki sta jo ustvarjala z Andrejem Prezljem.

Rok Škodlar je eden najbolj izkušenih, zavzetih in odličnih kamermanov, kar jih je kdaj imela Televizija Slovenija. Njegovo znanje in delovne navade močno presegajo povprečje. Bil je v televizijskih ekipah – večinoma kot glavni kamerman – na osmih olimpijskih igrah, in sodelovanje na teh velja kot najboljše priporočilo v kateremkoli televizijskem poklicu. Vodil je ekipo kamermanov na številnih svetovnih in evropskih prvenstvih ter tekmovanjih za svetovni pokal, za njim pa je tudi nepredstavljivo število športnih prenosov iz dvoran doma in v tujini.

Priznanje za izjemne dosežke v daljšem delovnem obdobju so prejeli dr. Andrej Doblehar, Marjan Drozg, Franc Femec, Rudi Pančur, Igor Tomše, Klemen Veber in Tadej Tomšič

Dr. Andrej Doblehar na Televiziji Slovenija dela od leta 2004 in je v dvajsetletnem obdobju v kulturnem in umetniškem programu, še zlasti v uredništvu izobraževalnih oddaj, kjer je zaposlen, ustvaril že več kot 80 dokumentarnih oddaj, tako samostojnih kot serij in dokumentarnih filmov. S svojim delom povezuje različna uredništva kulturnega in umetniškega programa in s strokovnimi članki sodeluje z uredništvom MMC, kjer celostno predstavlja slovensko kulturno dediščino, likovno umetnost, etnologijo in klasično glasbo.

Marjan Drozg je nepogrešljiv člen pri organizaciji informativnega programa Televizije Slovenija že tri desetletja, in to v vsakršnih razmerah, tudi kriznih in vojnih. Pri organizaciji tako zapletenega in podhranjenega mehanizma, kot je zadnja leta desk informativnega programa na Televiziji Slovenija, je potrebna velika mera požrtvovalnosti in iznajdljivosti. Marjan Drozg pooseblja vse, kar je za njegovo nemoteno delovanje nujno in potrebno.

Franc Femec - Aco je vse poklicno življenje posvetil Televiziji Slovenija. Še kot mladenič se je v zavodu RTV zaposlil kot manipulant in prenašal težke tovore, dvopalčne magnetoskopske trakove v programske in produkcijske magnetoskope. Kasneje je postal arhivar v arhivu Televizije Slovenija. Vestno je skrbel za ohranjanje arhivskih posnetkov in pri delu s filmskimi trakovi pripomogel k ohranjanju kulturne dediščine. Filmi, ki jih je presnel v dolgih letih svojega dela, še vedno spadajo med najbolj izposojane in uporabljane posnetke v programih Televizije Slovenija.

Režiser zvoka Rudi Pančur je velik del svoje življenjske energije v zadnjih petnajstih letih namenil kakovostnemu razvoju zvočne podobe prvega programa Radia Slovenja. Med leti 2007 in 2019 je bil urednik glasbenega uredništva. S premišljenimi spodbudami je posodabljal zvočno podobo prvega programa, z načrtovanimi projekti pa posamezne glasbene zvrsti, predvsem tiste, pri katerih se je pokazala vrzel v splošnem glasbenem življenju našega prostora. Omeniti velja podporo predstavljanju ljudskih glasbenih zvrsti. Rudi Pančur komponira sam, pri izvedbi pa pogosto sodeluje z glasbenoprodukcijskimi enotami naše hiše.

Le stežka je mogoče našteti vse naslove oddaj in projektov, pri katerih je v zadnjih skoraj štirih desetletjih kot mojster mešalec slike sodeloval Igor Tomše, a eno je gotovo: bil zraven pri najprestižnejših in najzahtevnejših projektih Televizije Slovenija, zlasti razvedrilnih. Od največjih naj omenimo le Emo in Slovensko popevko ter številne koncerte, od razvedrilnih pa kvize in zabavne oddaje.

Produkcija glasbenih posnetkov je ena temeljnih dejavnosti RTV Slovenija, saj je glasba slovenskih avtorjev in izvajalcev oziroma glasba, izvedena in posneta pod okriljem slovenskih glasbenih ustanov, pomemben gradnik naših nacionalnih programov. Produkcijski postopek se začne pri izvajalcih, nadaljuje pri zvokovnih mojstrih, ki glasbo posnamejo, končno podobo pa izdelki dobijo v postprodukcijskem postopku, pri montaži in oblikovanju zvoka. To delo Klemen Veber opravlja že sedemindvajseto leto vestno in strokovno skrbi za zvočno podobo posnetkov.

Tadej Tomšič v Big Bandu RTV Slovenija deluje kot dirigent, aranžer in solist. Med njegovimi prvimi vidnejšimi dosežki je bilo povabilo k sodelovanju v EBU Big Bandu pod vodstvom legendarnega Jožeta Privška. Leta 2010 je prevzel dirigentsko palico Evropskega jazzovskega orkestra (EBU). Izdal je zgoščenko Orion saksofon, ki je pomemben prispevek k slovenski popevki. V ciklu koncertov Big Band@SiTi je predstavil projekt Flying Start. Lani pa je z Big Bandom RTV Slovenija pričaral nepozaben koncert v okviru projekta Hommage to Chick Corea.

RTV Slovenija je počastila spomin na nedavno preminulega sodelavca Saša Hribarja in mu podelila posthumno priznanje

Sašo Hribar je bil edinstvena in enkratna osebnost slovenskega prostora z izjemno govorniško spretnostjo, človeško širino, izvrstnimi igralskimi in imitacijskimi sposobnostmi ter s svojevrstnim domišljijskim svetom.

Bil je utemeljitelj imitacije v vlogi satire in najprepoznavnejša radijska osebnost, ki se je zapisala v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Utemeljil je unikatno šolo za imitacijo in satiro, ki se je oblikovala ob radijski oddaji Radio Ga Ga.

Prejemniki priznanj za izjemne dosežke v preteklem letu so:

Luka Abdulovič - s svojim delom na področju televizijskega grafičnega oblikovanja že več kot desetletje pomembno pripomore k izvirnemu in estetskemu ustvarjanju grafičnih podob oddaj ter pri pripravi funkcionalnih grafičnih predlog.

Jelena Aščić za dokumentarni film Sarajevo, 1425 dni groze. Film je izjemno pretresljiv prikaz obleganja Sarajeva. Tragična pričevanja staršev otrok, ki so jih med vojno ubili ostrostrelci in drobci granat, gledalca pustijo brez besed. Takega filma ne bi mogel narediti vsak, saj je ljudem težko javno govoriti o tako strašnih preizkušnjah, kot je smrt otroka. Nikjer pa ta film ne zdrsne v banalnost, senzacionalizem ali patetiko.

Aljaž Bastič - izredno dejaven režiser mlajše generacije, čigar prispevek je opazen v številnih oddajah Televizije Slovenija. Televizijskih projektov se loteva profesionalno in natančno, ob tem pa pomembno prednjači njegov celostni pristop, saj poleg nenehnega iskanja novih vsebinskih rešitev v vsak projekt vnese tudi izvrstno poznavanje tehnologij z vseh področij, ki soustvarjajo televizijske vsebine – od luči in zvoka vse do končne slike. Odlikujejo ga radovednost, razgledanost, artikuliranost in spoštljiv odnos do sodelavcev.

Gibanje 38 - skupno ime za vse tiste zaposlene na RTV Slovenija, ki so se uprli politizaciji javnega medija in javno opozarjali na posledice, ki jih bo utrpela družba, če bo zavod RTV spodkopan kot eden od stebrov odprte, pluralne in demokratične skupnosti. Gibanje 38 nagrado prejema za vztrajnost pri prizadevanjih za ohranitev novinarske avtonomije ter obrambno poklicnih in etičnih standardov javnega medija. Nagrado je v imenu gibanja 38 prevzel novinar Saša Krajnc.

Janez Krušič, Boštjan Brezovnik, Igor Zupe – za sklop osmih 50-minutnih oddaj Inhumanum – Umori na Slovenskem. Gre za koprodukcijski projekt, v katerem sta združili moči produkcijska hiša Perfo in RTV Slovenija. Serija povezuje več pristopov, iz katerih je nastal igrano-dokumentarni projekt. Ta je uresničitev zamisli avtorja in scenarista dr. Boštjana Brezovnika, posebnega režijskega pristopa režiserja Igorja Zupeta in novinarskega angažmaja novinarja, urednika in voditelja Janeza Krušiča. Serija je v slovenskem medijskem prostoru nedvomno pustila svoj pečat.

Erika Pečnik Ladika je daljše obdobje spremljala kalvarijo treh otrok, ki so se znašli v družinskem sporu zaradi neučinkovitosti pristojnih organov. Temo je odkrila, se ji posvetila, jo sistematično in profesionalno spremljala. Razkrivala je sistemske napake in s tankočutnim, odgovornim in profesionalnim poročanjem dosegla, da je sodišče napačne odločitve popravilo.

Petra Prešeren Golob ima dolgoletne izkušnje s poročanjem o temah, povezanih z zdravjem. Z njimi zadnji dve leti bogati tudi oddajo Ugriznimo znanost. Ustvarila je več kot deset oddaj, v katerih je kakovostno, strokovno in inovativno predstavila raziskave slovenskih znanstvenikov na področju medicine in tako javnost opozorila na njihove pomembne dosežke.

Maja Ratej je ena najbolj prodornih, ustvarjalnih, strokovno podkovanih, razgledanih, profesionalnih in obenem marljivih novinark Vala 202, pa tudi širše. Že vrsto let skrbi za aktualne, strokovne in verodostojne poljudnoznanstvene vsebine. Kot redaktorica in soavtorica oddaje in podkasta Frekvenca X ter avtorica drugih aktualnih oddaj, predvsem oddaje Vroči mikrofon, je v zadnjem letu pripravila številne tehtne in odmevne vsebine s pomembnimi domačimi in tujimi gosti, tudi v živo pred občinstvom.

Andrej Stupar je zelo obetaven sodelavec, saj s poznavanjem novih informacijskih in drugih tehnologij, povezanih z radijsko produkcijo, pripomore k tehnološkemu razvoju in nemotenemu izvajanju programskih zahtev. Pri delu je zanesljiv, natančen in motiviran za izobraževanje.

Novinarka Regionalnega radijskega programa Koper/Capodistria Lea Širok redno poroča o dogajanju v piranski občini, o človekovih pravicah, manjšinah in o dobrih zgodbah priseljenk in priseljencev v Sloveniji. Že vrsto let pripravlja tudi oddajo Morje in mi, v kateri predstavlja teme, povezane z morjem, pomorstvom, varovanjem in zaščito slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Za oddajo poskrbi v celoti sama. Odlikujeta jo visoka profesionalnost in pretanjen občutek za zvočno sliko radijskih zgodb. S svojim delom tako prispeva k uresničevanju ciljev regionalnega radijskega programa in poslanstva javnega medija.

Ob zaključku prireditve so se sodelavke in sodelavci ob odhodu v pokoj poslovili tudi od legendarnega radijskega napovedovalca Ivana Lotriča.