Za dan Downovega sindroma v knjižnico

Včeraj, 21. marca, je bil svetovni dan Downovega sindroma. Potekal je pod geslom Konec stereotipom. Z njim so pozvali vse ljudi in organizacije po svetu, naj pri svojem delovanju aktivno vključujejo osebe z Downowim sindromom in naj ne delajo in odločajo namesto njih.

Dogodki ob svetovnem dnevu Downovega sindroma so potekali po številnih krajih v Sloveniji, tudi v Kranju, kjer deluje Center za Downov sindrom Kranj. Odpravili so se na obisk v Mestno knjižnico Kranj. »Ker je 21. marec tudi svetovni dan poezije in zaradi razlogov, ki jih ima knjiga v življenju oseb z Downovim sindromom, smo se odločili, da letos svetovni dan Downovega sindroma zaznamujemo na ta način,« je pojasnila Stanka Grubešič, vodja Centra za Downov sindrom Kranj.

V Mestni knjižnici Kranj so bili pobude in obiska zelo veseli. »Odprti smo za sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami. Vesela sem, da so se tudi v Centru za Downov sindrom Kranj obrnili na nas. Skupino oseb z Downovim sindromom smo tokrat gostili prvič. Oni so spoznali knjižnico, mi pa njih. Domenili smo se, da se bomo v prihodnje srečevali pogosteje. Organizirali bomo bralno skupino, ki bo namenjena prav njim. Pripravljamo se tudi na odprtje novega prostora, ki smo ga poimenovali Berem zlahka in v katerem bo tudi knjižno gradivo v lahkem branju,« je dejala Damjana Mustar iz Mestne knjižnice Kranj in poudarila pomen knjige in obiskovanja knjižnice tudi za osebe z intelektualnimi oviranostmi.

O pomenu knjige v življenju oseb z Downovim sindromom je na podlagi dolgoletnih izkušenj več povedala Stanka Grubešič. »Knjiga ima v življenju oseb z Downovim sindromom večplasten pomen. Najprej otrok uživa v odpiranju in zapiranju trdih strani slikanic, nato pride na vrsto prenašanje slikanice na različne prostore, kjer je znova v ospredju gibanje. Šele nato pride na vrsto sama vsebina slikanice. Najprej se osredotoči na barve – vse je pisano, nato opazuje en predmet, postopno pa doda že osnovno razumevanje – pokaže določen predmet. Proces nato ponavlja: slikanico odpira, zapira, išče imenovani predmet in postopno doda že prve glasove, nato pa prve besede. Tako ob prvih slikanicah poleg gibalnega poteka tudi njihov intelektualni razvoj. Ko se naučijo brati in pisati, ima knjiga nov pomen. Razvijajo in utrjujejo se njihove spretnosti branja, razvija se razumevanje vsebin in pridobivanja znanj. V odrasli dobi se vse pridobljeno znanje še nadgradi. Povezano je s širjenjem socialnih veščin: osebe z Downovim sindromom samostojno obiščejo knjižnico, izberejo knjige, pregledajo kakšno revijo, se pogovorijo s knjižničarko, knjižničarjem in tako koristno zapolnijo svoj prosti čas. V Sloveniji se lahko pohvalimo, da je že kar nekaj knjig v lahkem branju. Tako je knjiga vedno bolj dostopna tudi za odrasle z Downovim sindromom.«