Vpliv gozda na naše zdravje

Potenciale gozda za pozitiven vpliv na naše zdravje in počutje so na nedavnem petem svetovnem kongresu na temo Gozdovi in njihov potencial za zdravje, ki so ga gostili v Kranjski Gori, predstavili strokovnjaki z vsega sveta.

Kranjska Gora – »Gre za prvi tak interdisciplinarni kongres, ki združuje vsaj štiri področja stroke: medicino, javno zdravje, gozdarstvo in gozdno-terapevtski turizem. Vse naše napore smo od leta 2016 sumirali v to in doslej še noben kongres te narave ni imel teh interdisciplinarnih področij zasnovanih tako kot mi. To je za Slovenijo velik korak,« je povedala vodja organizacijskega in programskega odbora kongresa ter članica predsedstva Svetovnega združenja za gozdno terapijo dr. Darija Cvikl, ki je na področju gozda in turizma predstavila raziskavo v klimatskem resortu Kranjske Gore (blagodejne učinke merjenja stresnega indeksa, psiholoških in fizioloških parametrov), na področju javnega zdravja pa primerjave med programi v svetu.

Pozitivni učinki gozdne kopeli

Na kongresu so sodelovali najvidnejši svetovni strokovnjaki s področja terapevtskega gozdnega turizma in javnega zdravja. »Zavedati se moramo začeti, da je gozd najpomembnejši del našega obstoja, zato je glavni cilj Svetovnega združenja za gozdno terapijo podpreti čim več znanstvenih raziskav s tega področja, saj bo gozdna terapija le tako lahko sprejeta tudi pri zdravstvi stroki,« je poudaril častni gost kongresa, prof. Horst Klinkmann, dr. med., predsednik Svetovnega združenja za gozdno terapijo. Po besedah dr. Qing Lija z Oddelka za rehabilitacijsko medicino Medicinske fakultete Nippon na Japonskem je znanstveno dokazano, da gozdna kopel, ki jo lahko zelo poenostavljeno opišemo kot prakso, kjer skozi umirjen sprehod po gozdu ali drugem naravnem okolju aktiviramo vseh pet čutov, prinaša številne pozitivne učinke, med drugim deluje preventivno pri boleznih, povezanih s sodobnim življenjskim slogom. »Slovenija ima čudovite gozdove in naravo, zato sem prepričan, da ima na tem področju velik potencial.«

Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem, je poudarila, da je Slovenija ena najbolj zelenih držav na svetu, tudi med tremi najbolj gozdnatimi v Evropi. »Kar 63 odstotkov površine pri nas pokrivajo gozdovi. Na drugi strani smo že do sedaj razvili odlične trajnostno naravnane prakse, imamo vzpostavljeno orodje, kot je Zelena shema slovenskega turizma. Zato so takšne pobude za razvoj zelo specializiranih produktov za nas izjemna priložnost.«

Pa je Slovenija idealna za to? »Ne idealna, prva je. Ravno zato smo z velikimi napori v lanskem letu uspeli akreditirati program za gozdnega terapevta, prav tako smo odprli Inštitut za gozdni turizem in klimatska letovišča,« je dodala Cviklova.

Kranjska Gora z zeleno prihodnostjo

Kranjskogorska podžupanja Klavdija Gomboc je spomnila, da so že naši predniki leta 1904 videli priložnost v razvoju poletnega klimatskega turizma. »Verjamem v to, da Kranjska Gora z leti lahko postane svetovno prepoznavna turistična destinacija predvsem v povezavi z zeleno prihodnostjo, zdravjem in vsemi terapijami, ki jih ponujajo naši gozdovi.«

Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak je poudaril, da je ta kongres s celega sveta prinesel najboljše primere dobre prakse turizma v širšem smislu, vse do zdravilnih učinkov v gozdnem prostoru. »Največji strokovnjaki so prišli, da spoznajo Slovenijo, in menim, da je to za nas krasno izhodišče, sploh za Zgornjesavsko dolino in Julijske Alpe, za začetek, da dobimo potrditev, da je naša narava ne samo petzvezdična, ampak je tudi – kar so nam konec lanskega leta potrdili na Inštitutu za balneologijo in klimatologijo Univerze v Mariboru – zrak v Kranjski Gori zdravilen.«