Aleš Klemen, Rok Žnidaršič in Matjaž Gruden med prižigom sveč na prireditvi Vrnimo ljudem knjige. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Aleš Klemen, Rok Žnidaršič in Matjaž Gruden med prižigom sveč na prireditvi Vrnimo ljudem knjige. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Pred ljubljansko mestno hišo je ob 423. obletnici požiga slovenskih protestantskih knjig potekala že 24. prireditev Vrnimo ljudem knjigo. Ob spominski plošči so danes ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Matjaž Gruden in pomočnik direktorice Mestne knjižnice Ljubljana Aleš Klemen simbolno prižgali sveče ob zaznamovanju sežiga več kot 2000 slovenskih knjig na prehodu let 1600 in 1601. Pred prižigom sveč so omenjeni tudi nagovorili zbrano občinstvo.

Gruden je v izjavi za STA o požigu knjig pred 423 leti povedal, da se je s požigom prekinila tako samozavestna izdaja slovenskih knjig v slovenskem jeziku kot za od 200 do 300 let tudi ustvarjalnost slovenskega naroda. In prav zaradi tega se je treba takih dogodkov spominjati, da se ne bi nikoli več zgodili, je izpostavil.
Gruden je v izjavi za STA o požigu knjig pred 423 leti povedal, da se je s požigom prekinila tako samozavestna izdaja slovenskih knjig v slovenskem jeziku kot za od 200 do 300 let tudi ustvarjalnost slovenskega naroda. In prav zaradi tega se je treba takih dogodkov spominjati, da se ne bi nikoli več zgodili, je izpostavil. "Knjiga je nekaj, kar daje narodu preživetje in smisel," je povedal. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Tudi letos primerjave današnjega trenutka z duhom protireformacije
Gruden je v nagovoru opozoril, da se ključni vrednoti reformacije, verska strpnost in državljanska svoboda, v današnjem času vse preveč izkrivljata. Nadaljeval je, da bi Trubarja, večkratnega begunca, odnos do sedanjih migracijskih tokov verjetno zelo prizadel, saj se "zdaj širi strah do drugačnosti, ne iščejo se rešitve, temveč le razlogi, ki rešitve zavirajo ali celo onemogočajo, poudarjajo in poveličujejo se razlike, ne pa strpnost in humanizem", je dejal.

Dodal je, da moramo biti Slovenci ponosni, da smo del najrazvitejšega območja sveta in da se lahko danes polnovredno in enakopravno z drugimi jeziki velikih narodov izražamo v jeziku, ki so ga slovenski protestanti pred 500 leti "povzdignili v jezik učene kulture, v jezik našega naroda, da sta bila ravno knjižni jezik in književnost tista oporna narodotvorna stebra, ki sta identiteto slovenskega naroda gradila in jo utrjevala ter končno omogočila uresničiti želeno svojo samostojno državo". "Spominjajmo se preteklosti in na njej gradimo prihodnost," je pozval.

V Slovenskem protestantskem društvu si toliko bolj prizadevajo, da bi se ohranil spomin, in si tudi želijo večji odmev spominskega dogodka v slovenskih medijih. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
V Slovenskem protestantskem društvu si toliko bolj prizadevajo, da bi se ohranil spomin, in si tudi želijo večji odmev spominskega dogodka v slovenskih medijih. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Aleš Klemen: Ohranimo to svobodo in jo delimo z naslednjimi generacijami
Po besedah Aleša Klemna je v Ljubljani Trubar utrl pot slovenskemu jeziku in kulturi, med drugim je dodal, da je branje ključnega pomena za življenje. Z današnjim dogodkom se tako obuja spomin na čase, ko so knjige pomenile tako upanje kot nevarnost, kot praznuje svoboda misli, ki nam je danes samoumevna.

Obiskovalci so si lahko na stojnicah v bližini spominske plošče brezplačno izbrali knjige, ki jih je podarila Mestna knjižnica Ljubljana, in dali vanje vtisniti spominski žig. Pri mojstru Janezu, ki je predstavil srednjeveški tisk, si je bilo mogoče natisniti tudi spominsko listino.