V svetu tišine (3)

Boris Horvat je hvaležen, da je pred leti prišel do Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris Kranj.

»Že na prvem razgovoru s sekretarko Zlato Crljenko sem začutil, da mi lahko pomagajo, kar se je tudi zgodilo. Lahko rečem, da so me rehabilitirali, mi povrnili samozavest in mi dali možnost in priložnost, da pomagam drugim osebam z izgubo sluha. V društvu sem spoznal, da nisem edini s težavami ob izgubi sluha, da nas je kar veliko in da imajo nekateri še precej hujše težave, kot so moje. Med nami so namreč tudi gluhoslepi s popolno izgubo vida in sluha, pa so kljub temu s pomočjo društva aktivni v vsakdanjem življenju,« poudarja. Danes je predsednik društva.

Društvo Auris bo čez dve leti zaznamovalo sedemdeset let delovanja. Redno včlanjenih je 654 oseb iz vse Gorenjske, pa tudi od drugod. »Imamo status v javnem interesu za pet reprezentativnosti, in sicer za gluhoto, naglušnost, gluhoslepoto, osebe s polževim vsadkom in tinitus. Skupaj s strokovno službo društva veliko časa posvečamo prepoznavnosti našega delovanja, zato naše poslanstvo predstavljamo povsod, kamor nas povabijo. Pred kratkim smo imeli predavanje oziroma izobraževanje za centre za socialno delo v Sloveniji. Predstavili smo jim našo nevidno invalidnost in načine komunikacije z gluhimi in naglušnimi.«

Horvat pove, da se zaradi podaljševanja starostne dobe povečuje tudi število uporabnikov z resnimi komunikacijskimi težavami. Na društvo dobivajo veliko vprašanj. »Vsakemu prijazno odgovorimo in svetujemo, kakšna je prava rehabilitacijska pot. Tehnologija na področju slušnih aparatov in pripomočkov neverjetno napreduje in zdi se mi škoda, da ljudje ne izkoristijo vseh teh možnosti. Tako iz lastnih kot tudi iz izkušenj drugih zelo dobro vem, da je bilo še vsakomur žal, da je tako dolgo odlašal z uporabo slušnega aparata in da ga ni začel uporabljati že ob prvih simptomih, ko ni slišal in ni razumel sogovornika v živo, ni slišal dobro, o čem teče beseda po televiziji, radiu ...«

Kot najpogostejši razlog izgube sluha navaja prav starost. »Običajno se prvi simptomi začnejo že po 40. letu starosti. Uradna statistika potrjuje, da ima pri starejših nad 65 let že vsaka druga oseba resne težave v komunikaciji zaradi izgube sluha. Zdravstvena stroka naglušnost klasificira po stopnjah, od lažje do težje naglušnosti, na podlagi meritev pri specialistih otorinolaringologih in temu primerno je potrebno tudi pravilno nastaviti slušni aparat. Glede na to, da izguba sluha pomeni tudi resno oviro pri komunikaciji, je to lahko tudi eden glavnih razlogov samoizolacije, kar pri posamezniku še bolj poudari občutek osamljenosti – in vse to so tudi ključni razlogi, da je naglušnost med glavnimi povzročitelji demence, depresije in drugih psihosocialnih obolenj.«

Poudarja, da so vse to razlogi, da je pri vsaki izgubi sluha najpomembnejši korak pravočasno ukrepanje in ustrezno informiranje. »Iskanje rešitev na spletu je izguba časa in denarja, ker čudežne rešitve in bližnjice ne obstajajo. Nobena naglušnost ni ozdravljiva, je pa zagotovo vsaka naglušnost tehnično rešljiva, zato je zelo pomembno pravočasno poiskati prave in točne informacije o kvalitetnih slušnih aparatih, ki jih subvencionira ZZZS, in drugih medicinskih pripomočkih, kakor tudi o vseh pripadajočih pravicah, ki so zapisane v veljavni zakonodaji, kar je tudi osnovno poslanstvo Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris Kranj. Vedno smo na voljo za vsa vprašanja in dileme ob izgubi sluha na telefon 041 908 550 ali po e-pošti na auris.kranj@gmail.com,« je še zaključil Boris Horvat. (Konec)