Zakaj slovenski arheologi ne verjamejo v BOSANSKE PIRAMIDE in ne marajo dr. Osmanagića?

7. 2. 2024
Deli
Zakaj slovenski arheologi ne verjamejo v BOSANSKE PIRAMIDE in ne marajo dr. Osmanagića? (foto: Profimedia)
Profimedia

Zakaj je bil eden od dogodkov z dr. Semirjem Osmanagićem v Sloveniji odpovedan? 

Dr. Semir Osmanagić je znan po svojem vplivnem delu na področju odkrivanja in preučevanja megalitskih in piramidnih struktur po vsem svetu. S svojimi odkritji je postavil Bosno in Hercegovino na arheološki zemljevid. Leta 2005 je odkril starodavni kompleks v Visokem, ki obsega pet monumentalnih piramidnih struktur in mrežo prazgodovinskih podzemnih tunelov.

Bosanske piramide rad obiskuje tudi Novak Djoković.

Avtorski opus Osmanagića vključuje 20 knjig, prevedenih v 17 jezikov. "Moj pogovor z umetno inteligenco" pa je prva slovenska razširjena izdaja knjige. Je ustanovitelj neprofitne in nevladne fundacije Arheološki park: Bosanska piramida Sonca in kreator parka Ravne 2, ki je zaradi svoje edinstvene lepote postal eno najlepših mest na jugu Evrope. Dr. Osmanagić s svojim delom navdihuje in spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju ter odkrivanju skrivnosti, ki jih skrivajo starodavne civilizacije. 

Marca bi morala v prostorih Mladinske knjige potekati predstavitev njegove knjige Moj pogovor z umetno inteligenco, vendar je bil odpovedan. Da gre za zelo sporen dogodek, je prepričana predstojnica katedre za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Katharina Zanier. 

Kaj točno slovenske arheologe ogroža?

Moti jih, da Osmanagić nima formalne izobrazbe s področja arheologije in da je stanovsko združenje evropskih arheologov trditve o bosanskih piramidah označilo za prevaro. Osmanagić pravi, da so piramide pred več deset tisoč leti  zgradili ljudje. Najvišji hrib je poimenoval Piramida sonca. Kraj Visoko pa je postal bosanska dolina piramid. Arehologi pa pravijo, da gre za naravno tvorbo. 

V Ljubljani napovedani dogodek je tako razburil domače strokovnjake, da je odpovedan. Za medij N1 je predstojnica katedre za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Katharina Zanier izpostavila, da je založba Semirja Osmanagića predstavila kot svetovno priznanega znanstvenika in raziskovalca, čeprav bi “prej rekli, da gre za svetovno priznanega prevaranta”. Dodala je, da je dokazano, da je bosanske piramide ustvarila narava in ne človek ter da gre pravzaprav za hribe. “Njegov psevdoarheološki projekt ogroža dejanska arheološka najdišča tega območja,” je še strnila Zanier.

Megaliti lahko obstajajo na severu ali v Egiptu, na Balkanu pač ne

Ob tem ne moremo, da se ne bi spomnili na besede patra Karla Gržana, ki je odkrival megalitske ostaline v okolici Jurkloštra in v filmu za Senso povedal: "Mi mislimo, da pri nas nič ne more obstajati, ker smo bogi in majhni. Mi zatajimo svoje. Stonehenge in podobno lahko obstaja le na severu. Vendar ne samo nekje gor na severu, tudi pri nas je naredila globok pečat in nam zapustila prekrasno dediščina kultura velikih kamnov oziroma kot rečemo megalitska kultura."

Dodal je še: "Za odkrivanje potrebuješ celostno inteligenco. Bistvo je očem skrito, kdor hoče videti, mora gledati, ne bom rekel samo s srcem, ampak tudi s celostno intuicijo, ki pa ni samo racionalna." 

Pater Karel Gržana prav tako pravi, da je misel "samo jaz imam prav" velika manipulacija resnice. "Manipulacija z ideologijo resnice je zelo huda stvar. Navadili so nas, da 'imam jaz prav'. Vendar se resnici približujemo, ko drug drugemu osvetljujemo svoje resničnosti in smo ponižni v tistem žlahtnem pomenu, kar pomeni v spoštljivi, odprti želji biti razumevajoči, razumeti drugega v njegovi zgodbi življenja."

Razširjena slovenska izdaja knjige Moj pogovor z umetno inteligenco ni zgolj odkritje skrivnosti bosanskih piramid, ampak tudi povabilo k razmisleku o naši želji po razumevanju sveta okoli nas in naši sposobnosti prilagajanja novim tehnologijam. Knjiga je dostopna na povezavi: https://www.galarna.si/moj-pogovor-z-umetno-inteligenco in v vseh večjih knjigarnah po Sloveniji. 

Vir: N1

Poglejte si še:

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja