Študija rezultatov novih analiz je bila v sredo objavljena v znanstveni reviji Cell Genomics. Doslej je veljalo, da je bil Ötzi veliko bolj svetle polti, a naj bi njegova mumija s časom potemnela.  Foto: EPA
Študija rezultatov novih analiz je bila v sredo objavljena v znanstveni reviji Cell Genomics. Doslej je veljalo, da je bil Ötzi veliko bolj svetle polti, a naj bi njegova mumija s časom potemnela. Foto: EPA
Takole so Ötzija ponazorili v muzeju v Bolzanu. Izsledki nove študije kažejo, da upodobitev najbrž ni čisto zvesta resnici. Foto: EPA
Takole so Ötzija ponazorili v muzeju v Bolzanu. Izsledki nove študije kažejo, da upodobitev najbrž ni čisto zvesta resnici. Foto: EPA

Prve študije mumificiranega trupla slavnega Ötzija, ki sta ga leta 1991 v Ötzalskih Alpah v Italiji blizu meje z Avstrijo po naključju odkrila nemška turista, so pokazale genetske sledi vzhodnoevropskih stepskih pastirjev izpred 5000 let. Vendar nova študija ugotovitev iz leta 2012 ne podpira več.

Njegove korenine segajo v današnjo Turčijo
Raziskovalci pravijo, da je tehnologija od prve študije napredovala in da so v celoti dekodirali veliko več genomov drugih prazgodovinskih Evropejcev. To je omogočilo primerjavo Ötzijevega genetskega zapisa z njegovimi sodobniki. Znanstveniki so ugotovili, da ima ledeni mož več skupnih prednikov z zgodnjimi anatolskimi kmeti kot s svojimi evropskimi sodobniki.

V večini današnjih Evropejcev so prisotni geni treh skupin: kmetovalskega ljudstva iz Anatolije, lovcev-nabiralcev z zahoda in živinorejcev z vzhoda. Otzijeva genetska linija je 92-odstotno izpeljana iz anatolske skupine, skoraj brez primesi drugih skupin.

Johannes Krause z oddelka za evolucijsko antropologijo na Inštitutu Maxa Plancka v Nemčiji je povedal, da je "analiza genoma razkrila fenotipske lastnosti, kot so visoka pigmentacija kože in temna barva oči, ki so v popolnem nasprotju s prejšnjimi rekonstrukcijami, ki prikazujejo moškega s svetlo poltjo in svetlimi očmi". Za analizo so uporabili DNK, odvzet iz Ötzijevega kolka.

Pri 45 letih grive ni imel več
Raziskovalci so povedali, da je prejšnja podoba Ötzija napačna tudi glede njegovih las, saj kot moški v zrelih letih najverjetneje na glavi ni imel več dolgih in gostih las, poleg tega pa njegovi geni kažejo na nagnjenost k plešavosti.

Usodna je bila zanj puščica, s katero ga je nekdo ustrelil v hrbet; v času smrti je imel okrog 45 let. Ob njegovem truplu v ledu so odkrili tudi sekiro, lok in kapo iz medvedovega kožuha. Danes je shranjen in razstavljen v Južnotirolskem arheološkem muzeju v Bolzanu.

Vse od odkritja Ötzijevega mumificiranega trupla leta 1991 na dan prihajajo vedno nove podrobnosti iz njegovega življenja, predvsem v regiji pa je postal neke vrste zvezdnik. Med drugim so na podlagi doslej znanih podatkov o njegovem življenju leta 2018 posneli tudi film Moški iz ledu (Der Mann aus dem Eis).