Člani sveta območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ptuj so na današnji seji med drugim govorili o letošnji pozebi, ki je ponekod uničila celoten pridelek. Skrbijo jih tudi poplave, vendar obenem pozivajo k premisleku glede umeščanja suhih zadrževalnikov na območju ob reki Dravi. Zavzeli so se za upoštevanje potreb kmetijstva.
Pozeba je konec aprila prizadela vinograde in sadovnjake, predvsem okrog Pesniške doline. Kot je povedal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, je pozeba na tem območju v tem času sicer pogosta, vendar je bila letos vegetacija nadpovprečno zgodnja.
Sadovnjaki so jo odnesli bolje kot vinogradi
Pozeba je tako povzročila med 20 in 30 odstotkov škode v sadjarskih nasadih in vinogradih. Na posameznih legah je škoda tudi do 80- in 100-odstotna. Posledice letošnje pozebe bi bile lahko letos celo dveletne, zato so kmete pozvali k evidentiranju vseh njenih posledic, občine pa k posredovanju ocen škode upravi za zaščito in reševanje.
Zavarovalnice se umikajo
Rebernišek je ob tem opozoril, da se zavarovalnice umikajo iz zavarovanja škod, saj so te prepogoste, zato je vse bolj aktualna 30 let stara ideja o vzpostavitvi posebnega sklada. »Vanj bi vlagali vsi pridelovalci in država, iz njega pa bi nato lahko pomagali prizadetim kmetijam,« je pojasnil.
Govorili so tudi o poplavni varnosti in z njo povezanih suhih zadrževalnikih. Kot je opozoril Rebernišek, v razpravah o poplavni varnosti nihče ne pomisli na kmeta, suhi zadrževalniki pa se tako načrtujejo enosmerno v korist prebivalstva.
»Oceniti bi morali, ali so suhi zadrževalniki na nekih območjih res potrebni ali lahko pretočnost povečamo z drugimi ukrepi,« je povedal. Če se izkaže, da so suhi zadrževalniki edina možnost, pa bi morala država kmetom zagotoviti nadomestna zemljišča, je pozval.
Kako v primeru poplav?
V tem primeru lahko sicer po njegovih besedah nastane težava, če so nova zemljišča oddaljena do te mere, da se pod vprašaj postavi ekonomičnost pridelave.
Najbolj pereče vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko bo do poplav prišlo - ali so torej kmetije upravičene do odškodnin, saj po trenutni zakonodaji to ni urejeno. »Z gradnjo suhih zadrževalnikov bodo poplave kmetijskih površin bistveno pogostejše, zato bodo škode bistveno večje,« je dodal.
Kaj pa stavkovne zahteve?
Člani sveta so se seznanili tudi s stanjem pogajanj o stavkovnih zahtevah kmetov. Kot je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič, bodo najnovejše informacije na voljo po torkovem sestanku nevladnih organizacij, na katerem bodo preverili tudi možne časovnice.
Rebernišek je spomnil, da si kmetje prizadevajo za postopno zviševanje finančne podpore, ki jo prejmejo kmetije, saj bi bile lahko tako v shemo vključene že kmetije nad 300 metri nadmorske višine.
Kako zaščititi državna zemljišča
»Dodati bi bilo treba še dodatno nagrado za glavo velike živine na hektar, da bi tiste kmetije, ki res obdelujejo zelo strme površine, nekako nagradili,« je dejal.
Med aktualnimi izzivi so se na seji dotaknili tudi prodaje Panvite in ob tem pod vprašaj postavili način delovanja sklada kmetijskih zemljišč. Po Žvegličevem mnenju je treba zakon o kmetijskih zemljiščih spremeniti, o čemer bodo v torek govorili s predstavniki Gibanja Svoboda. Želijo namreč zagotoviti, da zakon ne bo diskriminatoren do slovenskih kmetov.
