Pred glasovanjem v četrtek se vrstijo opozorila, da bo zakon imel pogubne posledice na celotno gospodarstvo v Sloveniji. Zakon bo namreč vplival na 200 podjetij v Sloveniji in ne samo to, bržkone bo svoja vrata zaradi zakona zaprla edina delujoča cementarna v Sloveniji. Če svoja vrata zapre Salonit Anhovo, bo to pretreslo celotno dobavno verigo v gradbeništvu, saj bo Slovenija postala 100% odvisna od uvoza cementa. To pomeni višje cene materiala in dodatne stroške pri logistiki. Z zaprtjem cementarne delo izgubi okoli 800 neposredno in posredno zaposlenih, ki sodelujejo s cementarno Salonit Anhovo. Še posebej bo to občutila občina Kanal ob Soči, saj prodaja skupine Salonit predstavlja več kot tri četrtine prodaje vseh gospodarskih družb, ki so registrirane v občini in še večji delež dodane vrednosti (84 %) ter EBITDA (93 %).
Na to dejstvo so danes opozorili tudi delavci Salonita Anhovo, ki so v času razprave poslank in poslancev protestirali pred Državnim zborom. Opozorili so, da bodo poslanke in poslanci »s sprejetjem take novele povzročili nepopravljivo škodo tako podjetju Salonit Anhovo kot našim družinskim članom, saj bomo ostali brez kakovostnih delovnih mest v Soški dolini. Ta bo postala dolina duhov, Slovenija pa bo ostala brez strateške surovine – cementa«.
Da zaposleni v Salonitu Anhovo že dlje časa niso slišani, je v nagovoru izpostavila predstavnica sveta delavcev Tereza Pahor. Po njenih besedah je najbolj kritična zahteva iz predloga zakona ta, da bi morale biti mejne vrednosti izpustov za cementarne tako stroge, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za sežigalnice.
Do predvidene zaostritve zahtev glede izpustov iz naprav za sosežig je bil kritičen tudi direktor proizvodnje v Salonitu Anhovo Sven Božič. Po njegovih pojasnilih v cementarni ne nasprotujejo zaostrovanju okoljskih standardov, saj so tudi sami predlagali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega bi zaostrili pogoje za delovanje obrata. "Smo pred naslednjim investicijskim ciklom, v okviru katerega bi umestili naprave za čiščenje dimnih plinov, s katerimi bi lahko glavne emisije več kot prepolovili, ampak to še vedno ni dovolj," je podčrtal.
Zakonu nasprotujejo tudi gospodarstveniki in sicer Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Advantage Austria Slovenija. »Predlog zakona nas pelje v napačno smer, proč od EU okvirov in k več administracije in manj vsebinskih rešitev. Z ničemer ne naslavlja resničnega problema počasnosti postopkov umeščanja novih in okoljsko bolj prijaznih tehnologij v prostor, kar dodatno zavira zeleni prehod. Zato predlagamo, da pristopimo k resni reformi zakonodaje, ki nas bo hitreje pripeljala do dejanskega reševanja resničnih izzivov zelene preobrazbe," so še zapisale gospodarske organizacije.
