Nova stotica v koprskem gledališču

Kolikšna je življenjska doba gledališke predstave, koliko ponovitev bo doživela in ali jo bo občinstvo dobro sprejelo, je nehvaležno napovedovati. Formula, ki bi zagotavljala uspeh, ne obstaja, z izbiro prave dramske predloge, režiserja in predvsem igralcev (in seveda z nekaj sreče) pa posamezne uprizoritve lahko presežejo, vsaj za slovenske razmere, “magično” mejo stotih ponovitev. Stoto ponovitev Tičeve glasbene komedije Trio so konec februarja zaznamovali tudi v Gledališču Koper, glede na Lindyjev zakon, po katerem dolgotrajen obstoj neke ideje nakazuje njeno življenjsko dobo, pa se Triu obeta še veliko ponovitev.

Modro pišče je največkrat igrana otroška predstava.   Foto: Jaka Varmuž
Modro pišče je največkrat igrana otroška predstava.  Foto: Jaka Varmuž

Lindyjev zakon, poimenovan po newyorški delikatesi Lindy's, v kateri so sredi šestdesetih let po nastopih posedali komiki in kramljali o svoji pričakovani poklicni življenjski dobi, je v polju gledališča svojo najzgovornejšo potrditev našel pri londonski uprizoritvi Mišelovke Agathe Christie, ki jo na West Endu neprekinjeno uprizarjajo že vse od njene krstne uprizoritve leta 1952 in je do lanskega septembra doživela že več kot 29.000 ponovitev.

Slovenska gledališča so po številu ponovitev posameznih predstav seveda skromnejša, tako kot je, v primerjavi z omenjenim londonskim občinstvom, skromnejše tudi slovensko. Med uprizoritvami z največjim številom ponovitev tako pri nas vodi lutkovna uprizoritev Malíkove Žogice Marogice v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je v svoji prvotni podobi doživela že 1371 ponovitev, ogledalo pa si jo je več kot 150.000 gledalcev. Manj sreče s ponovitvami imajo pri nas dramske predstave, četudi se lahko pohvalijo z zavidljivim številom ponovitev; predstava z največ ponovitvami je danes tudi uradno monokomedija Roba BeckerjaJamski človek, ki jo je igralec Uroš Fürst odigral več kot 700-krat, po vsej Sloveniji pa si jo je ogledalo več kot 200.000 gledalcev.

50+

Koliko ponovitev v povprečju doživi slovenska gledališka uprizoritev? Odgovor bi s pregledom statistik posameznih gledaliških hiš lahko hitro izračunali, vendar bi z njim - ne da bi upoštevali tudi način financiranja posameznih gledališč, predvsem postprodukcije, repertoarno usmeritev, velikost dvoran in s tem število obiskovalcev itd. – dobili precej nerealno število. Toda ker se je v praksi pri nas uveljavilo, da predstave, ki doživijo več kot 50 ponovitev, veljajo za uspešne, objavljamo naslove tistih uprizoritev koprskega gledališča, ki so presegle omenjeno število ponovitev.

I. Mlakar: Duohtar pod mus! (208 ponovitev); A. Jelačin: Agencija za ločitve (200); I. Mlakar: Sljehrnik (153); I. Mlakar: Pašjon (106); G. Tič: Trio (100)

I. Mlakar: Tutošomato (80); T. Matevc, B. Kobal: Poslednji termina(l)tor (80); B. Nušić: Gospa ministrica (69); C. Goldoni: Krčmarica Mirandolina (65); A. Nicolaj: Parole, parole (57); M. Camoletti: (Totalno) katastrofalna večerja (57); E. Petrolini: Chicchignola (53); E. de Filippo: Filumena Marturano (53).

Predstave za otroke

M. A. Vidmar: Modro pišče (120); J. Ivanc: Mali medo (98); Po F. Milčinskem: Butalci (92); F. Frančič: Imej se rad (78); P. Suhodolčan: Živalske novice (69); Tamara Matevc: Grozni Gašper (57); Po L. Suhodolčanu: Naočnik in Očalnik (56); V. Korenč, R. Vidič, G. Geč: Loli, Boli in svet, poln čudes (56); T. Matevc: Brundagrrrrom! (51).

Z zavidljivim številom ponovitev se lahko prav tako pohvalijo primorska gledališča, tudi najmlajše med njimi. Gledališče Koper je že v prvi sezoni delovanja uprizorilo svojo največjo uspešnico, komedijo Agencija za ločitveAndreja Jelačina v režiji Katje Pegan, ki se je na repertoarju ohranila vse do konca sezone 2010/2011 in bi se najbrž še dlje, če se igralski par Tič-Ralijan ne bi vrnil na delo v njuno nekdanjo matično gledališko hišo v Ljubljani. Uprizoritev je na koprskem odru dočakala jubilejno, 200. ponovitev, ogledalo pa si jo je 61.529 gledalcev.

Po številu ponovitev in številu gledalcev je Agencija primerljiva z uprizoritvijo prve komedije Iztoka MlakarjaDuohtar pod mus!, ki so jo v koprskem gledališču pripravili v soprodukciji s SNG Nova Gorica. Komedija z zvezdniško zasedbo - Iztokom Mlakarjem, Borisom Cavazzo (pozneje Renatom Jenčkom) in Tejo Glažar - v režiji Vita Tauferja je doživela 208 ponovitev, ogledalo si jo je 66.753 gledalcev; uprizoritev je postala žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije v Celju, bila je tudi najvišje ocenjena predstava po izboru občinstva na 38. Tednu slovenske drame v Kranju. “Magično” mejo stotih ponovitev sta prestopili tudi naslednji dve Mlakarjevi komediji, Sljehrnik (153 ponovitev) in Pašjon (106 ponovitev), obe v Tauferjevi režiji in soprodukciji koprskega in novogoriškega gledališča.

Ob že v uvodu omenjeni glasbeni komediji Gašperja TičaTrio v režiji Jake Ivanca, ki se z dvema ponovitvama na koprski oder vrača v prvi polovici aprila, je med uprizoritvami, ki so na koprskem odru doživele sto ali več ponovitev, treba omeniti še predstavo za otroke po besedilu M. A. Vidmar Modro pišče v režiji Katje Pegan. Predstava, ki je svoj odrski krst doživela konec leta 2005, živi še danes. Dočakala je kar 120 ponovitev.

Spodbudno je, da so med koprskimi uprizoritvami največ ponovitev doživele prav krstne uprizoritve slovenskih dramskih besedil; podatek, ki govori tako o njihovi kakovosti kot o priljubljenosti med občinstvom, kar je včasih, bolj kot številke (te prepustimo pristojnim ministrstvom in ustanoviteljem), pravzaprav najpomembnejše.

Agencija za ločitve in Modro pišče

Agencija za ločitve je besedilo, ki smo ga z jasnim namenom izbrali za prvo predstavo Gledališča Koper ob njegovi ustanovitvi,” pojasni Katja Pegan, ki je tudi režirala predstavo. “Avtor besedila, domačin Andrej Jelačin, je bil širši javnosti znan kot humorist, in če smo hoteli, da ljudje gledališče prepoznajo kot svoje, smo mu morali dati predvsem prepoznavno humoristično dimenzijo. Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič sta bila kot rojena za to. Imela sta neverjeten dar za komedijo, kot igralski par sta bila nezamenljiva, kot dve kolesci, ki s fantastičnim prileganjem drug drugemu ustvarjata cunami smeha in odličnega razpoloženja. Gašper je kasneje iz Natašine vloge za televizijo ustvaril Ano Lizo, kar je zanimanje za predstavo še podaljšalo. Agencija za ločitve je s svojimi izvrstnimi komedijskimi stvaritvami in pogumom verjetno prav tako kot v istem času TV Poper začinila slovenski prostor z nezgrešljivim primorskim humorjem. Še danes ga pogrešamo. Dišal je po svobodi, skoraj pravi.”

O Modrem piščetu, otroškem besedilu Maje Aduše Vidmar, pa pravi, da je kot Kolumbovo jajce: “Na videz velik problem je rešen zelo preprosto. Avtorica otroke in starše ob težavah malega piščeta, ki je drugačen od nas, sooči s svetom togih pravil kokošnjaka in neumnih ukazov glavnega petelina, naš mali kokošji svet pa reši z modrostjo sove. Izredno sugestivna predstava, ki jo nadgradijo odlični kostumi, učitelji pa so vsa ta leta, ko je igrica na programu, preko nje razlagali individualnost posameznika, podpirali otrokovo radovednost, destigmatizirali drugačnost ter s tem nekako tudi razlagali skupnost.”

Sto ponovitev pomeni, da delamo dobro, da delamo prav

“Vsakič, ko uprizoritev doseže sto ponovitev, smo lahko veseli, zadovoljni pa tudi ponosni, saj tako visoko število pomeni, da delamo dobro, da delamo prav. Vse uprizoritve niso primerne za tako številne ponovitve in večinoma dosežejo nižjo 'življenjsko starost'. Ker pa je ta najprej odvisna od števila gledalcev, je sto ponovitev za naše gledališče pomemben mejnik, ki poleg umetniške potrditve zaposlenim prinaša tudi finančno, eksistencialno varnost,” pove režiser Jaka Ivanc.

“Odigrati sto ponovitev je za koprske igralce največkrat zahtevnejše kot za njihove igralske kolege v večjih kulturnih središčih. Če namreč večino predstav za otroke odigramo doma, večinski delež predstav za odraslo občinstvo odigramo zunaj matične hiše, na gostovanjih. Za igralce to seveda pomeni dodatni napor, saj zaradi gostovanj po Sloveniji na cesti preživijo veliko časa. Sto ponovitev jim zato predstavlja dodatno breme in delo.

Kljub temu pa je prav, da študij prav vsake uprizoritve poteka tako, kot bi imela sto ali več ponovitev. Vsaki uprizoritvi želim veliko ponovitev in veliko gledalcev, saj le tako dobim potrditev, da sem z igralci in sodelavci naredil dobro predstavo,” še pojasni.


Najbolj brano