Poenostavljanje in pohitrenje procesov, razvoj modelov strojnega učenja za optimizacijo proizvodnje, vzpostavitev velepodatkovnih rešitev, razvoj digitalnega dvojčka, digitalizacija procesa planiranja in priprave proizvodnje, zmanjšanje odstotka izmeta in odstotka izdelkov za popravilo, digitalizirano skladišče …
To je nekaj ciljev, ki jih s projekti digitalizacije, podprtimi s subvencijo za digitalno preobrazbo, nameravajo doseči v nekaj naključno izbranih konzorcijih podjetij.
Dodajmo, da je moral biti posamezen konzorcij sestavljen najmanj iz enega velikega podjetja in vsaj dveh partnerjev, ki sta malo ali srednje podjetje (MSP), in največ desetih partnerjev. Večina sredstev iz javnega razpisa, ki je bil skupaj težak 44 milijonov evrov, bo podjetjem na voljo v letih 2023 in 2024 - 26,8 milijona evrov in 17 milijonov evrov.
Vrednosti odobrenih subvencij se gibljejo med 1,24 milijona evrov in blizu 2,2 milijona evrov, zanje pa se je potegovalo 58 konzorcijev podjetij. Od teh je bilo uspešnih 23.
Kombinacija naprednih digitalnih tehnologij
Kot navajajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), odobreni projekti vsebujejo kombinacijo naprednih digitalnih tehnologij, glede na potrebe tistih faz poslovnih procesov, ki jih podjetja nameravajo preoblikovati, poleg tega pa veliko pozornosti posvečajo kibernetski in informacijski varnosti. Projekti v veliki meri predvidevajo uporabo umetne inteligence kot orodja za obdelavo in ravnanje s podatki. Tako bo omogočena večja izkoriščenost obstoječega potenciala podjetij, prav tako pa se bodo z razvojem prilagojenih tehnoloških rešitev razvijala tudi nova delovna mesta. Ta bodo še dodatno krepila visokotehnološko zmogljivost podjetij. Dodatno bo s povečanjem kompetenc in veščin zaposlenih za ravnanje s temi tehnologijami dosežena še večja krepitev podjetij za nadaljnji obstoj in rast na domačem in tujih trgih, menijo v MGRT.
Vodilna podjetja v konzorcijih o načrtih in ciljih
V nadaljevanju nekoliko podrobneje o rezultatih, ki jih nameravajo doseči vodilna podjetja v konzorcijih, medtem ko so glavne vsebinske točke projektov, ki bodo podprti s subvencijo države, predstavljene v okvirjih.
Kot pojasnjuje Stanislav Kores, vodja strateškega razvoja v Talumu, bodo s projektom Aluminij 4.0 okrepili dejavnosti vpeljevanja naprednih digitalnih tehnologij v proizvodnji aluminija. »V okviru projekta bomo razvili in implementirali rešitve za poenostavljanje in pohitrenje procesov na določenih področjih, ki jih bomo v nadaljevanju širili in implementirali naprej. Želimo vzpostaviti tudi testno okolje za napredne digitalne tehnologije, tako imenovano Sobo 4.0, kjer bomo testirali, nadgrajevali in razvijali rešitve v smeri pametne tovarne. Cilj digitalne preobrazbe je, da postane Talum pametno podjetje (pametna tovarna), katerega poslovanje temelji na podatkih in bo v pretežni meri tudi avtomatizirano in digitalizirano. S tem bo sposobno hitro in učinkovito odgovarjati na zahteve in spremembe na trgu ter se povezovati v nove digitalne verige vrednosti oziroma dobavne verige (supply chain), v vsakem trenutku pripravljeno in odporno proti morebitnim različnim nepredvidljivim dogodkom v okolju (lokalno, globalno) ter trajnostno naravnano tako z vidika procesov in izdelkov kot tudi z okoljskega vidika in družbeno odgovornega ravnanja.«
V Plastiki Skaza nameravajo vzpostaviti učinkovito raven industrijske proizvodnje 5.0, in sicer z razvojem in uvajanjem digitalnih orodij, ki omogočajo višjo dodano vrednost na zaposlenega, lažje poslovno odločanje, agilnost njihovih proizvodnih sistemov, maksimalni izkoristek proizvodnih resursov in, ne nazadnje, zadovoljne ter srečne zaposlene, ki so ključni za uspeh projektov, pojasnjujejo.
V Steklarni Hrastnik bodo uvedli nove digitalne tehnologije za avtomatizacijo procesov, internet stvari, umetno inteligenco, tehnologijo blockchain, digitalne dvojčke, velepodatke, virtualno resničnost in 3D tiskanje. »Pri razvoju modelov strojnega učenja za optimizacijo proizvodnje bosta izdelana dva modela za strojno učenje v steklarski industriji, in sicer model strojnega učenja za avtomatizacijo oblikovanja predoblike steklenice in model strojnega učenja za planiranje optimalnih kombinacij izdelkov na steklarskem stroju. Zaradi vse večje količine podatkov, ki jih dokaj razpršeno generira steklarna na svojih proizvodnih linijah, je ključnega pomena tudi, da se vzpostavi velepodatkovna rešitev. Podatkovno jezero bo temelj za zagotavljanje poslovne analitike v realnem času, hkrati pa je osnova za poznejše treniranje podatkovnih modelov za načrtovanje in kontrolo. Razvita bo tudi samostojna rešitev za napredno planiranje z namenom optimizacije in mikroplaniranja proizvodnje v steklarski industriji. Z uvedbo novih digitalnih tehnologij in naprednih metodologij v proizvodni proces se bo povečala učinkovitost in zmanjšal izmet, posledično pa se bodo znižali tudi operativni stroški za proizvodnjo stekla,« napovedujejo.
Z uporabo naprednih digitalnih tehnologij v energijsko intenzivni steklarski industriji se bosta prav tako povečali produktivnost in energijska učinkovitost procesov, kar bo ugodno vplivalo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, še dodajajo. »Z več rešitvami bomo skrajšali tudi čas 'do trga', ključne med njimi pa so napredno planiranje in načrtovanje, upravljanje življenjskega cikla produktov in hitro prototipiranje s 3D-tiskom. S pripravo ciljanih oglaševalskih vsebin, ki jih bomo po novem upravljali prek orodja za avtomatizacijo in učinkovite platforme za pristajalne strani, pa bomo z bistveno večjim dosegom kupcev in hitreje dosegali prepoznavnost produktov in storitev ter jih bistveno bolj učinkovito in hitreje obdelovali. To bo znižalo strošek, ki ga ima podjetje pri pridobivanju novih kupcev.«
V Iskraemecu bodo z razvojem digitalnega dvojčka spremljali poslovne učinke digitalne preobrazbe na podlagi rezultatov merjenih z vitkimi (lean) parametri. »Prednosti, ki jih ponuja projekt, je izboljšanje tako notranjih kot tudi zunanjih procesov Iskraemeca po celotni verigi (dobavitelj–Iskraemeco–kupec). Skupaj s konzorcijskim tehnološkim partnerjem pa bomo to nadgradili v nov poslovni model nove storitve tipa XaaS (anything as a service) in ustvarili platformo digitalnega dvojčka, AI pametno analitiko in vizualizacijo podatkov, največkrat na podlagi zajema podatkov IoT. Prvi poslovni učinek, ki ga želimo doseči, je znižanje stroška nepredvidenih izpadov, ki so posledica zastoja linije in posredno izboljšanje kazalca OTIF za kupce, ki ob izpadih izdelke lahko prejmejo z zamudo. Cilj je pravočasno zaznati potencialne izpade in jih tudi preprečiti. Drugi poslovni učinek, ki bi ga želeli doseči z analizo podatkov iz proizvodnega procesa, pa je znižanje odstotka izmeta (tako imenovani scrap) in odstotka izdelkov za popravilo (tako imenovani rework). Tako popravilo kot izmet ustvarjata stroške, saj popravki zahtevajo vračanje in vnovično izvajanje predhodno izvedenih operacij, medtem ko izmet predstavlja napake, zaradi katerih so izdelki postali neuporabni in jih je treba zavreči,« pojasnjujejo v podjetju.
Kot navajajo v Impolu, je cilj projekta digitalizacija ključnih poslovnih funkcij velikih podjetij konzorcija ter delna digitalizacija srednjih in malih podjetij, ki sodelujejo v konzorciju. »Partnerji konzorcija bodo v okviru projekta razvili nove, inovativne tehnološke rešitve in digitalizirali proces proizvodnje polizdelkov iz aluminija v livarni skupine Impol na lokaciji Slovenska Bistrica. Digitalizirali bomo tudi proces planiranja in priprave proizvodnje, pri čemer bo poseben poudarek namenjen povečanju uporabe recikliranih materialov oziroma sekundarnega aluminija v proizvodnji ter optimizaciji in digitalizaciji interne logistike. Cilj je tudi oblikovanje vsaj petih novih digitalnih produktov. Po vzpostavljenem projektu digitalizacije bodo v celoti digitalno podprte poslovne funkcije priprave in planiranja proizvodnje, interne logistike, priprave tehnologije in proizvodnje,« navajajo v podjetju. Dodajajo še, da bodo vidni rezultati projekta digitalizirano skladišče vhodnega materiala ter razvite in implementirane aplikacije. Denimo »zeleni aluminij« za povečanje uporabe sekundarnih materialov in zmanjšanje ogljičnega odtisa ob proizvodnji, Al - implementacija algoritmov umetne inteligence za razvoj stohastičnega modela sestave vsade oziroma vložka in razvoj novih zlitin ter aplikacija za digitalizacijo priprave tehnologije in merilnega protokola.
V Elektru Primorska načrtujejo postavitev bazične infrastrukture za generiranje digitalnega dvojčka distribucijskega omrežja, ki bo služil kot osrednje simulacijsko okolje za obdelovanje podatkov in napredno izdelavo analiz za potrebe notranjih in zunanjih storitev ter aplikacij. Ključne analitske aplikacije oziroma rezultati projekta bodo napredno generiranje topološkega modela omrežja z impedančnimi parametri, izračun zmogljivosti omrežja (Nodal Hosting Capacity) in verzioniran CIM-repozitorij, pojasnjujejo v podjetju.
