Vsaka tretja žlica hrane za človeštvo je odvisna od opraševanja, zato so čebele in drugi opraševalci neprecenljivi iz okoljskega in gospodarskega vidika. Tudi pri nas največ vemo o medonosnih čebelah, ki živijo v velikih družinah, vendar vsaj polovico rastlin žužkocvetk oprašijo divji opraševalci. Mednje spadajo divje čebele (čmrlji, čebele samotarke) in muhe trepetavke, pa tudi druge žuželke, kot so metulji, nekateri hrošči in ose.

Čeprav na prvi pogled na opraševalcem prijazno kmetijstvo tisti, ki se z njim ne ukvarjamo, nimamo vpliva, še zdaleč ni tako. Na razmere vplivamo tako s svojimi nakupnimi odločitvami kot vsakodnevnim ravnanjem v svojem življenjskem okolju. Temu se v družbeno odgovornih akcijah pridružujejo tudi mnoga podjetja v Sloveniji, katerih pobude in dejanja ob svetovnem dnevu čebel omenjamo na koncu prispevka. Tokrat pa nekoliko več o čebelah samotarkah, ki imajo marsikdaj v mestnih okoljih, kjer je veliko vrtov in parkov, in v naseljih, kjer ni intenzivnega kmetijstva, celo boljše razmere za življenje kot v kmetijskih predelih.

Čebele samotarke

Čebele samotarke so zelo raznovrstna skupina čebel, tako po videzu kot tudi po načinu življenja. Najmanjše so velike samo tri milimetre in jih zlahka spregledamo, največje pa kar 25 milimetrov in jih ljudje pogosto zamenjajo za čmrlje, beremo na spletni strani Čmrljice – slovenskega društva za varstvo opraševalcev. Ime so dobile zaradi načina skrbi za zarod.

Večina vrst (a ne vse) živi samotarsko, kar pomeni, da vsaka samica sama poskrbi za gnezdo in zarod. Ni torej delavk in matic. Mesto gnezdenja je zelo različno. Najbolj znane so vrste, ki gnezdijo v luknjah v lesu ali votlih rastlinskih steblih, vendar mnoge gnezdijo tudi v tleh v rovih, skalnih razpokah ali na kamnih gradijo gnezda iz blata in peska.

V gnezda samice znosijo zalogo hrane, ki jo pripravijo iz mešanice cvetnega prahu in medičine. Nato odložijo jajčeca in gnezdo zaprejo, najpogosteje z blatom. Skrb za zarod je tako končana. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki pojedo zalogo hrane in se zabubijo. Večina vrst prezimi v gnezdu in izletijo šele naslednje leto.

Družbeno odgovorne akcije podjetij

Ker so tudi samotarske čebele, ki so izjemne opraševalke, zaradi sprememb v okolju močno ogrožene in čedalje teže najdejo primerna mesta za gnezdenje, je podjetje A1 Slovenija svojemu logotipu pred poslovno stavbo v Ljubljani dodalo novo rabo – postal je hotel za čebele samotarke. Pri zasnovi primerne gnezdilnice jim je svetovalo prav društvo Črmljica, ki ga vodi dr. Danilo Bevk, doktor bioloških znanosti. Dr. Bevk poudarja, da lahko čebelam samotarkam pomaga vsak izmed nas s sajenjem medovitih rastlin, vzdrževanjem cvetoče trate in postavljanjem gnezdilnic zanje.

Že četrto leto se v projekt, povezan s čebelami, vključuje tudi Prva pokojninska družba, ki je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) na osnovnih šolah v občinah Slovenj Gradec, Žalec, Trebnje in Cerklje na Gorenjskem odprla nove učne čebelnjake. Njihov namen je približati čebelarstvo otrokom. Danes v ta namen ob slovenskih šolah stoji že 16 učnih čebelnjakov.

Kot partner se je Čebelarski zvezi Slovenije pridružila tudi NLB, ki je pomagala ohraniti svetovno tekmovanje mladih čebelarjev. To bo letos potekalo med 3. in 7. julijem v občini Ivančna Gorica.

Merkur Zavarovalnica pa v sodelovanju s ČZS ozavešča javnost, kako za čebele poskrbeti na domačem vrtu ali balkonu. Začne se s sajenjem medovitih rastlin, rož, zelišč in grmovnic, urejanjem preprostih gnezdišč za čebele samotarke, za katera zadostuje že nekaj lesenih kock, v katere navrtamo luknje, in z virom vode. Za napajališče lahko v plitvo posodo z vodo dodajmo kamenčke, ki bodo služili kot pristajalna površina za čebele. Merkur Zavarovalnica bo ČZS omogočila tudi postavitev učnega panja.

Kako pomagamo opraševalcem

• Sadimo raznolike medovite rastline (predvsem avtohtone), ki cvetijo v različnih letnih časih.
• Kupujemo med in druge čebelje pridelke od domačih čebelarjev.
•  Kupujemo pridelke iz trajnostnih kmetijskih praks.
•  Izogibamo se rabi insekticidov, fungicidov in herbicidov v vrtovih.
• Mulčimo cvetočo podrast v sadovnjakih in vinogradih pred morebitnim škropljenjem.
•  Varujemo družine divjih čebel in čmrljev.
• Na vrtu uredimo napajalnik za čebele in druge opraševalce.
• Pomagamo pri ohranjanju gozdnih ekosistemov.
• Ozaveščamo ljudi v svojem okolju in na družabnih omrežjih o pomenu opraševalcev.