Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Sreda,
23. 8. 2023,
22.38

Osveženo pred

8 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,97

Natisni članek

Trabant

Sreda, 23. 8. 2023, 22.38

8 mesecev, 1 teden

Trabant

"Ujeti" v Sloveniji: štirje Nemci s trabantom proti domu #foto

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,97
Trabant | Foto Damijan Lozar

Foto: Damijan Lozar

Trabant s štirimi Nemci na poti prek Slovenije dokazuje, da je ta preprosti vzhodnonemški avtomobil še vedno simbol nekdanjega časa in priljubljen tudi med mladimi. Trabantov so sicer izdelali več kot tri milijone, kar 30 let pa so imeli tudi svoj športni oddelek, ta je svoje zadnje dejanje opravil v Sloveniji.

Zwickau je mesto v vzhodni Nemčiji. Danes tam stoji moderna Volkswagnova tovarna, v kateri nastajajo njihovi novi električni avtomobili. Pred 35 leti so v tem mestu izdelovali še trabante. Bili so sila preprosti avtomobili, iz današnjega vidika tudi nevarni tako za potnike kot za okolje. Več kot tri milijone jih je zapeljalo na ceste in postali so sinonim življenja v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Tudi zato so priljubljeni še danes, in to predvsem med mlajšo generacijo voznikov, ki nemške delitve na zahod in vzhod ni doživela.

Taka je morda tudi zgodba štirih nemških fantov, ki so se prek Slovenije peljali nazaj proti Nemčiji. Bili so na dopustu na Hrvaškem. Sodeč po registrski oznaki, prihajajo iz mesta Eslingen v bližini Stuttgarta. Iz okolice Črnomlja, kjer je fotografija nastala, jih je od doma torej ločilo še več kot 700 kilometrov.

Eden izmed trabantov med potjo iz vzhodne v zahodno Nemčijo po padcu železnega zidu. | Foto: Wikimedia Commons Eden izmed trabantov med potjo iz vzhodne v zahodno Nemčijo po padcu železnega zidu. Foto: Wikimedia Commons

21 sekund do svoje končne hitrosti

Trabante je izdelovala nekdanja avtomobilska tovarna VEB Sachsenring, ki se je po padcu Berlinskega zidu in združitvi Nemčije preoblikovala v dobavitelja avtomobilske industrije. Trabanti so ime dobili po stari nemški besedi za "satelit" oziroma "spremljevalca", prav zagotovo pod vplivom takratnih sovjetskih vesoljskih podvigov s satelitom Sputnik.

Čeprav ob začetku proizvodnje leta 1957 trabant ni bil tehnično zelo podhranjen, je bila tehnologija avtomobilov vse prej kot "vesoljska". Avtomobil, dolg 3,3 metra in z dvema metroma medosne razdalje, ki je tehtal le 600 kilogramov, je poganjal dvotaktni bencinski motor. Ob koncu proizvodnje je imel moč 19 kilovatov (26 "konjev"). Da je avtomobil pospešil do svoje najvišje hitrosti 100 kilometrov na uro, je potreboval vsaj 21 sekund.

Na trabanta so čakali tudi več kot deset let

Postali so sinonim Vzhodne Nemčije. Tako za njihovo gospodarsko-tehnološko stagnacijo kot za padec zidu, ko so se Vzhodni Nemci na zahod vozili prav s trabanti. Odprtje meja na zahod je ovekovečil tudi humoristični film o družini Struutz, ki s trabantom po poti Goethejevega romana obišče Rim.

Naredili so jih več kot tri milijone in bil je najpogostejši avtomobil Vzhodne Nemčije. Toda še zdaleč ga ni bilo preprosto dobiti; povprečni delavec je moral na trabanta čakati vsaj od deset do 13 let. Bližje Berlinu kot je živel, hitreje je prišel do avtomobila. Ta je stal 7.450 takratnih vzhodnonemških mark. Kdor je avtomobil potreboval hitreje in je kupil rabljenega, je lahko zanj odštel dvojno ceno. Takšno je bilo namreč povpraševanje. Leta 1989 je bilo povpraševanje 43-krat večje od ponudbe trabantov.

Posadka Frank Ficker / Rainer Leonhardt leta 1986 na reliju Saturnus. | Foto: trabantrallyearchiv.de Posadka Frank Ficker / Rainer Leonhardt leta 1986 na reliju Saturnus. Foto: trabantrallyearchiv.de

Mešanica goriva je v motor tekla "samodejno"

Naredili so ga iz vzdržljivih materialov, zato naj bi bila življenjska doba trabanta blizu 30 let. Tehnološko pa je bil kljub temu zelo preprost avtomobil. Zaradi dvotaktne zasnove motorja je bilo treba bencinu dolivati olje, motor ni imel črpalke za gorivo in zato so rezervoar postavili nad motor, da je mešanica goriva tja tekla samodejno.

Prvi trabanti niso imeli niti še merilnika za količino goriva. Podobno kot pri olju so to rešili z daljšo merilno paličico.

Avstrijski tenisač Thomas Muster leta 1990 na reliju Semperit v Avstriji. | Foto: trabantrallyearchiv.de Avstrijski tenisač Thomas Muster leta 1990 na reliju Semperit v Avstriji. Foto: trabantrallyearchiv.de 30 let športnega oddelka so sklenili na reliju Saturnus v Sloveniji

In še zanimivost: Trabantove avtomobile so izdelovali tudi v različici RS, s katero so nastopali v reliju. Trabant je imel kar 30 let svoj športni oddelek in posadke so pošiljali tudi na najbolj sloveče relije, vse od Finske do Grčije. Trabant 800 RS je imel v najzmogljivejši različici moč 64 "konjev". Konec osemdesetih so bile vzhodnonemške posadke večkrat gostje tudi relijev v Sloveniji in leta 1990 je Trabant, tik po mejniku treh milijonov izdelanih vozil, prav na reliju Saturnus zabeležil še zadnji nastop svoje tovarniške ekipe. Dve posadki sta odstopili, dvojica Richter-Schneider pa je bila na 40. mestu skupno (od 60 posadk v cilju) in četrta v razredu A5.

Sicer pa je bil najslavnejši voznik, ki je kariero začel v trabantu, poznejši večkratni nemški prvak Armin Kremer. Bil je tudi evropski prvak, še vedno pa je pri 54 letih aktiven v svetovnem prvenstvu v reliju. Leta 1990 je v trabantu svoj edini reli v življenju odpeljal tudi Avstrijec Thomas Muster, sicer odlični tenisač - kot edini Avstrijec je dobil turnir za Grand Slam in bil nekaj časa celo številka ena svetovnega tenisa.
Ne spreglejte