Nagrada bo podeljena to nedeljo v Vikend paketu!

Letos bomo nagrado podelili v nedeljo, 24. oktobra 2021, v oddaji Vikend paket v neposrednem prenosu ob 17.20 na TV SLO 1.

Na razpis za nagrado, ki jo že triintridesetič podeljuje Radiotelevizija Slovenija z željo, da bi vzpodbudila izvirne dosežke in nagradila opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha, je prišlo več izjemno kvalitetnih predlogov. Po skrbnem pregledu, vsebinski razpravi in odgovornem tehtanju o izvirnosti kandidatov z različnih področij delovanja se je žirija v sestavi Jelka Stergel – predsednica, mag. Alenka Gotar, Gašper Salobir, Ingrid Kovač Brus, Nejc Jemec, Andraž Pöschl in Vanja Vardjan na koncu odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2021 prejme igralka, dramatičarka, glasbenica, ilustratorka, pesnica, pisateljica, scenaristka in režiserka Svetlana Makarovič.

Ježkovo nagrado za leto 2021 prejme igralka, dramatičarka, glasbenica, ilustratorka, pesnica, pisateljica, scenaristka in režiserka Svetlana Makarovič. Foto: Matej Pušnik
Ježkovo nagrado za leto 2021 prejme igralka, dramatičarka, glasbenica, ilustratorka, pesnica, pisateljica, scenaristka in režiserka Svetlana Makarovič. Foto: Matej Pušnik

Kratka utemeljitev prof. dr. Milene Mileve Blažić

Svetlana Makarovič vsestranska ustvarjalka, ki si nagrado Franeta Milčinskega Ježka zasluži, ker ne le presega vse razpisane kriterije in merila, ampak predstavlja humanistično intelektualko, za katero so značilne širina, globina in ostrina duha.

Svetlana Makarovič velja za našo najbolj reprezentativno sodobno pravljičarko, za njena dela ni značilen le literarna intertekstualnost, ampak tudi vsestranskost, saj črpa iz več jezikov, literatur in kultur. V slovensko mladinsko književnost je vnesla številne novosti, in sicer izvirne domišljijske prostore (Kosovirja), izvirno perspektive (neantropocentričen pogled na svet), izvirno zgradbo, subverziven slog in jezikovno izvirnost, karakterizacijo oseb, družbeno kritiko za otroke in redefinicijo. Avtoričina značilnost je tudi pisanje za dvojnega naslovnika, tako, da je besedilo namenjeno otroškemu, kontekst odraslemu naslovniku. Svetlanina bibliografija obsega 1.369 bibliografskih enot (člankov, glasbe, e-virov, notnega gradiva, slikovnega gradiva, videoposnetkov, zvočnih knjig idr. gradiva. Njena dela odmevajo tudi v tujini. Leta 2020 je bila nominirana za nagrado ALMA (Astrid Lindgren Memorial Award), kar je t.i. Mala Nobelova nagrada za mladinsko književnost. V svojih razpravah so Svetlanino ustvarjanje obravnavali tudi tuji raziskovalci, saj sta njena kritičnost in vsestranskost reprezentativni za mednarodni prostor.

Zaznamovala je tudi gledališče, še posebej Lutkovno gledališče Ljubljana, s katerim vsa leta vsestransko sodeluje. Njena Sapramiška skupaj z Zvezdico Zaspanko Franeta Milčinskega – Ježka in Žogico Marogico Jana Malika velja za eno od treh brezčasnih uspešnic LGL.

Šansoni Svetlane Makarovič v njeni avtorski uglasbitvi in izvedbi ter besedila popevk, napisana za druge izvajalce, predstavljajo lahkotnejšo plat njene poetike; literarni in glasbeni kritik Jure Potokar zanje zapiše: »Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij, ki jih pri nas (pa tudi drugod po svetu) zares ne manjka, skratka do vsega tistega, kar iz nas Slovencev tako uspešno dela Slovenceljne, majhne, samozaverovane in tako prepričane v svoj prav, da nas ne premakne niti štirivprega. In naravno zato, ker ji omogoča, da s svojo poezijo doseže tudi ušesa tistih, ki knjig (sploh pa pesniških zbirk) nikoli ne bi vzeli v roke. Tukaj je treba takoj dodati, da je »uglasbena lahkotnejša poezija« Svetlane Makarovič lahkotna samo na prvi pogled. V resnici gre v večini primerov za čisto pravo, žlahtno poezijo z razkošnim besednim zakladom, svežimi metaforami in formalno oblikovno spretnostjo, ki jo v takem »lahkotnem« žanru premorejo le redki. Prisluhnite samo njenim izjemnim rimam, gladko tekočemu ritmu besed, jasnim sporočilom pesmi in njenemu končnemu učinku, ki nikoli ne razočara, niti tedaj ne, ko jo slišiš že velikokrat.«


Dosedanji prejemniki nagrade Franeta Milčinskega – Ježka

Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar in Tone Fornezzi – Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilovič, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej – Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj in Vlado Kreslin.

Nagrada Franeta Milčinskega - Ježka se vsako leto podeljuje ob dnevu RTV Slovenija, 28. oktobru. Foto: Arhiv RTV SLO
Nagrada Franeta Milčinskega - Ježka se vsako leto podeljuje ob dnevu RTV Slovenija, 28. oktobru. Foto: Arhiv RTV SLO