slabi obeti

Skrb zaradi manka novih primerov raka. Naš čaka epidemija raka?

J.P.
16. 11. 2022, 13.02
Posodobljeno: 16. 5. 2023, 17.40
Deli članek:

Rak je v sodobnem času eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe. Podatki nacionalnega registra raka kažejo, da letno za rakom na novo zboli več kot 16.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6500 jih zaradi raka umre. Danes živi med nami več kot 120.000 oseb z diagnozo rak.

M24
Onkološki inštitut Ljubljana

Sektor Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana prek spletne platforme onKOvid sproti spremlja vpliv epidemije covida-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji.

Zbrani podatki za obdobje 2020–julij 2022 kažejo, da je v vseh treh epidemičnih letih — 2020, 2021 in prvi polovici leta 2022 — število novo postavljenih diagnoz značilno padlo v primerjavi z letom 2019.

Največ pri raku dojke in prostate

V letu 2020 so zabeležili šestodstotni padec, v letu 2021 triodstotnega, v prvi polovici letošnjega leta pa osemodstotnega. Največji, okoli 20-odsotni je padec diagnoz pri raku dojke in prostate, nekoliko manjši pa pri raku debelega črevesja in danke ter nemelanomskem kožnem raku, in sicer 10-odstotni. Pri malignem melanomu in limfomih je bil padec diagnoz prisoten le v letu 2020, v letu 2021 in 2022 pa so se številke vrnile na vrednosti iz leta 2019, kar vseeno pomeni, da manko diagnoz iz leta 2020 še ni bil nadoknaden. Izjema je pljučni rak, pri katerem so vseh treh letih opazovali porast primerov za okoli 10 odstotkov glede na leto 2019, kar bi morda lahko bila posledica prilagojenih poti sprejemanja onkoloških bolnikov zaradi zasedenosti določenih bolnišnic s covidnimi bolniki in posledične preusmeritve bolnikov z rakom v dve bolnišnici, vključeni v analizo, torej Onkološki inštitut v Ljubljani in UKC Maribor. Porast odkritih primerov pljučnega raka bi lahko bil tudi posledica intenzivnejše slikovne diagnostike pri bolnikih s covid-19, ki prizadene isti organ, pljuča.

Še letni trend rasti novih diagnoz

Analiza podatkov o novih primerih raka po mesecih kaže, da je bil padec diagnoz največji v prvem valu aprila 2020, ko je bil približno 30-odstoten, ter v prvih mesecih letošnjega leta, ko je bil približno 15-odstoten. Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih, a to ne nadoknadi manjka iz celotnega obdobja epidemije, pri tem pa prav tako ni upoštevan pričakovan letni trend rasti novih diagnoz raka, ki je dvoodstoten.

Največji padec postavljenih diagnoz je sicer bil zaznan v starostni skupini od 50 do 64 let; pri bolnikih, starejših od 80 let, pa so bile številke nad pričakovanji.

In medtem ko so napotitve na kontrolne onkološke preglede še vedno v upadu, pa so bile napotitve na prvi pregled v prvi polovici letošnjega leta v porastu.

Strah ostaja

Po besedah Vesne Zadnik, vodje Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu, trenutni podatki kažejo, da so bolniki prihajali do diagnoze z zamikom, "vendar pa njihova bolezen ob diagnozi ni bila značilno bolj razširjena v primerjavi s prejšnjimi leti". Strah pred dolgoročnimi posledicami epidemije covida-19, ki bi se lahko začele izražati šele v prihodnjih letih, sicer ostaja. "Kljub normalizaciji epidemičnih razmer v družbi nas lahko upravičeno skrbi, da je dostopnost do zdravstvenih storitev še vedno zmanjšana, čeprav smo verjetno ravno zaradi epidemije naredili korak naprej pri storitvah na daljavo," je še dejala.

Tudi manj napotnic

Tu pa so še podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ti kažejo, da so v prvem valu spomladi 2020 v Sloveniji na prve in kontrolne onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V avgustu in septembru 2020 so obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so presežki manjši, kot so bili spomladanski primanjkljaji. V drugem in tudi tretjem valu epidemije spomladi 2021 je bilo število napotitev na prvi onkološki pregled na ravni pred epidemijo, od maja do oktobra 2021 celo več kot pred epidemijo. Zaskrbljujoč je bil ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oziroma v zadnji tretjini leta 2021, vendar so v prvi polovici leta 2022 lahko opazovali občuten porast tovrstnih napotitev.

Število napotitev na kontrolne onkološke preglede je bilo izrazito zmanjšano v prvem valu epidemije. V drugi polovici leta 2020 je bilo nekaj odloženih pregledov nadoknadenih. Število kontrolnih pregledov v letu 2021 je bilo značilno manjše kot v obdobju pred epidemijo, in sicer za približno 14 odstotkov, v letu 2022 pa je število napotitev na kontrolne preglede še upadlo – glede na leto 2021 za okoli 28 odstotkov. Razlog za upad napotitev na onkološke kontrolne obravnave bi lahko bil povezan s spremenjenim načinom dela, saj so mnogi izvajalci v času epidemije covida-19 v svoje delo uvedli več telemedicinskih storitev, ki pridejo v poštev v večji meri pri kontrolnih pregledih in spremljanju onkoloških bolnikov.

Ob tem je Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta vse prebivalce pozvala, "da upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe ZORA, DORA, Svit, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika". "Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko namreč pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar onkologe tudi najbolj skrbi," je še dejala.

Epidemija raka v Evropi

Po poročanju znanstvene revije The Lancet je bilo zaradi pandemije covida-19 v Evropi milijon diagnoz manj. Zaradi zamude pri zgodnejšem zaznavanju raka in posledičnem zamiku stadijev, v kateri bo bolezen ob odkritju, bo rak v prihodnje še dodatno obremenjeval evropske zdravstvene sisteme. Kar pomeni, da bo ogroženo preživetje bolnikov z rakom, slabša pa bo tudi kakovost njihovih življenj. V Evropi bi lahko tako v naslednjem desetletju bili priča epidemiji raka.

Dodatni izziv predstavlja tudi ruska invazija na Ukrajino, saj bo svet prikrajšan za njune klinične raziskave raka. Na evropske pa bo negativno vplival tudi brexit. Zato je bolj kot kdajkoli prej pomembno, da Evropa razvije odporno okolje za raziskave raka, svari omenjena zdravstvena revija.