Tihomila Dobravc, pesnica, slikarka in profesorica, je dopolnila 103 leta. Ena najstarejših Mariborčank se je rodila 10. oktobra leta 1920 v uradniški družini v Mariboru. Po nemškem napadu na Jugoslavijo so njeno družino pregnali v Srbijo, ona pa je s sestro zbežala v Ljubljano, kjer je preživela vso vojno in ves čas sodelovala z NOB. Preživljala se je kot vzgojiteljica in kot delavka v čevljarskem podjetju. Po vojni je končala slavistiko, pela v študentskem zboru (danes APZ Tone Tomšič), sodelovala v mladinskem tisku, planinarila in v planinah pred diplomo doživela hudo nesrečo, so zapisali v prvi slovenski literarni on- line reviji Locutio. 

Njeno ime je vezano na rezultat koroškega plebiscita

Rodila se je prav na dan koroškega plebiscita. Njen oče, koroški Slovenec, ki je bil vnet plebiscitni agitator za ozemeljsko pripadnost Kraljevini SHS, je, kot je poročal Radio Maribor, v dneh pred rojstvom otroka dejal: “Če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila …”

Kot slavistka je poučevala v Ljubljani in Mariboru, nazadnje na mariborski pedagoški gimnaziji. Vodila je literarne in dramske krožke, režirala in se nasploh kulturno udejstvovala in ukvarjala z mladimi. Ob odhodu v pokoj je začela slikati v skupini KUD Angel Besednjak, je članica literarnega krožka pri DU Maribor-center, deluje v Klubu koroških Slovencev. Pisati je začela v osnovni šoli. Objavljala je v Obzorniku Prešernove družbe, v TV 15, radiu in v reviji Locutio. Njene pesmi so zbrane v tretji knjigi antologije Slovensko pesništvo upora. Pisala je pesmi za otroke in jih je objavljala v Mladem rodu (7D), Otroku in družini in na radiu. Objavljala je tudi humor (Pavliha, Toti list, radio Maribor, v Glasniku DU) in nastopala na prireditvah. Leta 1996 je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.