Financial Times: Nemška industrija pošilja SOS signal

Nemška vlada je zavrnila predlog o subvencioniranju cen električne energije za energetsko intenzivne industrije, pri čemer poslovna združenja opozarjajo, da bo to povzročilo množično selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški energije.

Odločitev je porazna za gospodarskega ministra Roberta Habecka, ki trdi, da visoki stroški energije škodijo konkurenčnosti podjetij v največjem evropskem gospodarstvu. Mnenja o tej temi znotraj vladajoče koalicije so deljena, predstavniki gospodarstva pa so opozorili, da postajajo razmere vse hujše.

VCI-Präsident @MSteilemann zu #Meseberg: #Ampel spielt auf Zeit & konnte sich immer noch nicht zu #Industriestrompreis durchringen. Aber Industrie braucht schnelle Hilfe:#Energiekosten sind zu hoch. Jeder Cent Einsparung entscheidet. Stromsteuersenkung reicht bei Weitem nicht aus pic.twitter.com/WsuZzmyr3L

— VCI (@chemieverband) August 30, 2023

»Nemška industrija pošilja SOS signal, a vlada še naprej ignorira nujne razmere, ki so zdaj akutne,« je dejal Markus Steilemann, vodja združenja kemične industrije VCI.

Britanski tednik Economist v svoji novi številki obuja spomine na »leto 1999, ko smo Nemčijo imenovali za evro-bolnika.«

Tednik navaja, da je vrsta sprememb nato začela zlato dobo, vendar je največje evropsko gospodarstvo znova v krizi in zdaj potrebuje še en velik odmerek reform.

In 1999 we called Germany the sick man of the euro. A series of changes then ushered in a golden age—but Europe’s biggest economy now requires another stiff dose of reform https://t.co/cjcLgXtAxc

— The Economist (@TheEconomist) September 2, 2023

Tanja Gönner, generalna direktorica osrednjega nemškega poslovnega združenja BDI, ugotavlja, da je odsotnost kakršnega koli orodja, ki bi zmanjšalo breme stroškov električne energije v trenutnih težkih razmerah usodna, in poudarja, da vlada ne more ignorirati tega problema.

Kancler Olaf Scholz na drugi strani pravi, da je vlada prisluhnila pozivom industrije na pomoč, in kot primer navaja paket sedmih milijard evrov davčnih olajšav za podjetja, o katerih se je dogovoril njegov kabinet. Scholz je v sredo dejal, da je zagotavljanje poceni energije »stalno vprašanje« in poudaril, da je njegova vlada v zadnjih 18 mesecih porabila »več milijard evrov« za subvencioniranje cen.

»Zdaj vidimo, da cene padajo in da uvozni stroški za Nemčijo padajo - delno zahvaljujoč strategiji, ki smo jo razvili,« je sporočil Scholz.

Analyse der beschissenen Politik von #nichtmeinkanzler #Demenz Scholz.#Deutschlandhatsichabgeschaffthttps://t.co/7GEYi4ebzB

— almar industry (@almar_industry) September 1, 2023

Konflikt v Ukrajini in odločitev Bruslja, da zmanjša dotok poceni ruskega plina v Evropo, sta močno prizadela Nemčijo in povzročila preplah, saj so cene plina lani dosegle rekordne vrednosti.

Scholzova vlada se je odzvala z izgradnjo novih terminalov za uvoz (dražjega) utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in porabila milijarde za zagotovitev nujne dobave LNG iz ZDA in Bližnjega vzhoda.

»Dejstvo, da smo se tako hitro odzvali, je pomenilo, da smo prebrodili zimo in da v naših stanovanjih in tovarnah ni bilo hladno,« je dejal Scholz.

Germany accused of ‘ignoring emergency’ by rejecting energy subsidies for industry via ⁦@GuyChazan⁩ https://t.co/1knLmjPeaG

— Valentina Pop (@valentinapop) August 31, 2023

Vendar pa stroški energije ostajajo nad ravnmi pred začetkom konflikta v Ukrajini in se pogosto navajajo kot razlog, zakaj je nemško gospodarstvo v treh mesecih do junija stagniralo po krčenju v prejšnjih dveh četrtletjih.

Robert Habeck je maja prvič predstavil načrte za subvencionirano ceno električne energije in dejal, da bo vlada porabila 25 do 30 milijard evrov, da velikim industrijskim porabnikom do leta 2030 ne bo treba plačati za elektriko več kot 0,06 evra na kilovatno uro (kWh). Tržna cena je trenutno 0,089 evra za kilovatno uro.

Do te poteze prihaja sredi vse večje zaskrbljenosti, da bi lahko nizki stroški energije v ZDA in velike subvencije v okviru protiinflacijskega zakona predsednika Joeja Bidna premamili nemška podjetja k selitvi čez ocean.

@Bundeskanzler es wird Zeit, das Sie die richtigen Entscheidungen innerhalb der #Bundesregierung nehmen.
"Germany accused of ‘ignoring emergency’ by rejecting energy subsidies for industry"https://t.co/a51GMRsXpY

— Alexander Prym (@AlexanderPrym) September 1, 2023

Scholz trdi, da je najboljši način za rešitev problema visokih stroškov plina in elektrike povečanje zmogljivosti obnovljivih virov energije in razširitev nemškega električnega omrežja. Nemčija namerava do leta 2030 pridobiti 80 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov.

Markus Steilemann pa meni, da mora vlada zdaj »priskočiti« na pomoč energetsko intenzivnim sektorjem, kot je kemična industrija, dokler ne bo dovolj poceni obnovljivih zmogljivosti.

Opozoril je na posledice deindustrializacije, ki poteka v Nemčji, zato od kanclerja zahteva, naj pokaže jasno vodstvo in gospodarsko neravnovesje postavi za glavno prednostno nalogo svoje vlade.

Markus Steilemann, CEO Covestro a šéf Zväzu chemického priemyslu, varuje pred dôsledkami deindustrializácie. „Olaf Scholz musí ukázať jasné vodcovstvo a urobiť z blížiacej sa ekonomickej nerovnováhy najvyššiu prioritu“https://t.co/WqkKp3iY4r

— Peter Knazeje (@PeterKnazeje) August 28, 2023

Raziskava Nemške gospodarske in industrijske zbornice je pokazala, da 32 odstotkov nemških podjetij preferira naložbe v tujini raje kot razvoj na domačem trgu. Številka je dvakrat višja od 16 odstotkov, ki jih je zabeležila lanska raziskava.

Scholzova zavrnitev subvencij bi lahko povzročila odpor v njegovi Socialdemokratski stranki (SPD).

Njena poslanska skupina je namreč nedavno podprla idejo, da bi industriji ponudili subvencionirano ceno električne energije v višini 0,05 evra/kWh.

Well maybe FDP (but also Scholz) should allocate funds for the policy proposed by SPD parliamentary faction to subsidize electricity costs for industry?https://t.co/E92C8eA2hc

— Estonia Votes (@EstoniaVotes) September 1, 2023

Manjši koalicijski partnerji SPD-ja in Zelenih, liberalni Svobodni demokrati (Freie Demokratische Partei, FDP), ideji odločno nasprotujejo.

Finančni minister in vodja FDP Christian Lindner trdi, da bi subvencionirana energija koristila le velikim industrijskim skupinam.

»To bo skazilo konkurenco med velikimi podjetji ter malimi in srednje velikimi podjetji, ki so hrbtenica nemškega gospodarstva. Ne moremo prisiliti vseh davkoplačevalcev, vseh podjetij - pekov, trgovcev -, da plačujejo znižano ceno električne energije za nekaj podjetij,« je opozoril Christian Lindner.