Toda po naših podatkih se specializirano državno tožilstvo s primerom ukvarja že najmanj leto, predkazenski postopek pa naj bi sprva vodila višja državna tožilka Mojca Gruden, vodja posebnega oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastila.
Tožilka Grudnova naj bi po naših informacijah na začetku lanskega leta med drugim v zvezi z očitki, ki jih je zoper premierja Goloba izrekla nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, zaslišala državno sekretarko na tem ministrstvu Tino Heferle in še nekatere druge osebe. Pozneje naj bi ji primer odvzeli in ga dodelili višji državni tožilki Blanka Žgajnar.
Vse to bi KPK lahko vedela, če bi se pozanimala na državnem tožilstvu, kako je s postopkom zoper Goloba, saj je bilo javno znano, da je Bobnarjeva zoper njega sprožila postopek tudi na tožilstvu. Namesto tega so iz KPK novembra lani sporočili, da so zoper premierja uvedli preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskom na nekdanjo notranjo ministrico in druge zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve.
Tožilka Grudnova naj bi po naših informacijah na začetku lanskega leta med drugim v zvezi z očitki, ki jih je zoper premierja Goloba izrekla nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, zaslišala državno sekretarko na tem ministrstvu Tino Heferle in še nekatere druge osebe.
Šele potem ko je Golob v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije uveljavil svojo pravico in preko svojega odvetnika Stojana Zdolška zaprosil za vpogled v dokumentacijo, da bi se lahko v postopku pred KPK branil pred očitki, se je komisija obrnila na državno tožilstvo, kjer so jo obvestili, »da bi razkritje določene dokumentacije iz spisa obravnavani osebi škodovalo interesom predkazenskega postopka.«
Medtem je predsednik KPK Robert Šumi javno izjavil, da bi moral premier Golob v primeru ugotovljene kršitve integritete odstopiti, podobnega mnenja je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Oba sta v primeru Bobnarjeve v konfliktu interesov: Šumi kot njen dolgoletni sodelavec, predsednica pa jo je po odstopu vzela za svojo svetovalko v uradu, poleg tega odloča o sestavi KPK, kar pomeni da bo odločala tudi o tem, ali jo bodo še naprej vodili Šumi in njegova namestnika.
Po drugi strani pa je prejšnji teden prvi predsednik KPK Drago Kos za Večer izjavil, da bi bil Golobov odstop pretiran, saj so mnogi politiki storili še hujša dejanja, celo huda kazniva dejanja, ali pa so oškodovali proračun, pa kljub temu niso odstopili: »Če bo ugotovljeno, da je Golob kršil integriteto, to pomeni, da ne pozna načina delovanja notranjega ministrstva in policije.«
Skratka, postopek pred KPK je bil politično zlorabljen za gonjo proti predsedniku vlade in pozive, naj odstopi, ko pa so se ključni igralci iz ozadja politične levice zavedeli, da drugega kandidata za predsednika vlade (še) nimajo, so gonjo začeli ustavljati. Vse to bi verjetno lahko preprečilo vodstvo sedanje KPK, če bi že pred letom dni sporočilo, da se bodo s postopkom zoper Goloba ukvarjali šele po tem, ko bosta svoje delo opravila policija in državno tožilstvo.