Pomisleki gospodarstva o okoljevarstvenem zakonu

Pred nekaj dnevi sta Inštitut 8. marec in društvo Eko Anhovo v Državni zbor s podpisi volivcev vložila predlog novele Zakona o varstvu okolja-2, ki se po njihovih besedah nanaša predvsem na problematiko sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo. Gospodarstvo opozarja, da zakon prinaša več novosti za več podjetij.

LJUBLJANA > Gospodarska zbornica Slovenije, Predstavništvo avstrijskega gospodarstva Advantage Austria Ljubljana, Slovensko - nemška gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije namreč opozarjajo, da je predlog zakona škodljiv za celotno gospodarstvo in ne le za področje sežiga in sosežiga odpadkov, kot navajajo predlagatelji.

Sprememba monitoringa za najmanj 20 podjetij

Predlog zakona po njihovi oceni ogroža vsaj 10.000 delovnih mest v neposredno 20 podjetjih in posredno 200 podjetjih. Agencija za okolje Republike Slovenije je v seznamu podjetij, ki bi morala spremeniti način monitoringa in poročanja navedla podjetja kot so Impol, Tetol, Snago, Knauf, Koto, Kovis-Livarno, Lesonit, Livar, Livarno Titan, Omco Metals, Rekon, Revoz, SIJ, Štore Steel, Talum, TE Brestanico, TEŠ, URSO Slovenija, Valje Štore, Vipap ter podjetje Žuran. Združeni gospodarstveniki opozarjajo, da bi predlagane novosti predvsem prizadele mala podjetja, ki bi jih že vzpostavitev monitoringa stala vsaj 100.000 evrov.

Združeni gospodarstveniki izpostavljajo, da bi zakon prinesel dodatne stroške in administrativna bremena tako podjetjem kot javni upravi.

“Predlog prinaša številne neučinkovite ukrepe, ki pa ne bodo čisto nič pripomogli k čistejšemu okolju,” opozarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki obenem opozarja, da morajo biti tako pomembne zakonodajne rešitve vedno napisane v dialogu s strokovno javnostjo. Združeni gospodarstveniki izpostavljajo, da bi zakon prinesel dodatne stroške in administrativna bremena tako podjetjem kot javni upravi. Poleg tega opozarjajo, da bi predlagane spremembe v večini primerov odstopale od uveljavljenih pravil EU, kar bi slovenska podjetja postavilo v neenakopraven položaj. Sprašujejo, ali je to res pravi način v času ohlajanja gospodarstva in poplavne obnove Slovenije.

Gospodarstveniki so opozorili še, da predlog zakona uvaja zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev, pri čemer pa ni jasno, ali so vsa podjetja o tem obveščena. Okoljsko dajatev bi namreč plačevala prav vsa podjetja, ne samo zgoraj našteta. Kaj o tem meni Ministrstvo za finance, še ni moč izvedeti.

Kaj pa Salonit?

Zdi se, da so posledice zakona najbolj jasne za Salonit Anhovo. Če bo zakon sprejet, bodo morali svoje delovanje prilagoditi novim strožjim standardom, ki ne veljajo nikjer v Evropi. Zato bodo v slabšem položaju kot konkurenca, kar lahko ogrozi izvoz njihovih izdelkov. Salonit Anhovo izvozi okoli 40 odstotkov svojih izdelkov.

Salonit Anhovo je sicer glede na evropsko zakonodajo zavezan BAT-u, kar pomeni, da morajo nenehno vlagati v tehnološke posodobitve. S tem v mislih so oddali vlogo za dovoljenje, ki bi jim omogočilo, da bi uvedli “inovativne rešitve, ki bodo vodile do 15-odstotnega znižanja ogljičnega odtisa in istočasno omogočile znižanje ključnih emisijskih parametrov”, trdijo v Salonitu Anhovo. Med ukrepi je tudi nadomeščanje fosilnih goriv, ki jih deloma uporabljajo za proizvodnjo cementa s še več alternativnimi gorivi, to je gorivi iz predpripravljenih odpadkov, “kar pripomore k razvoju krožnega gospodarstva,” pravijo v Salonitu Anhovo. Sklop posodobitev, ki ga načrtujejo, je vreden okoli 40 milijonov evrov.

Zdi se, da bodo pred načrtovanimi investicijami morali prepričati slovensko vlado in poslanke ter poslance. Načrte jim namreč lahko predhodno prepreči sporna novela Zakona o varstvu okolja, ki je sicer že v ustavni presoji na Ustavnem sodišču. Neuradno je moč izvedeti, da naj bi številna podjetja že razmišljala o vnovični ustavni pobudi, kar bi lahko vplivalo na pripravo novega in celovitega Zakona o varstvu okolja 3, ki je v delu na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. JP

---