Zakonodajnih predpisov in zahtev na področju ESG je vse več. Tako to postaja kompleksna zakonodajna obveznost za podjetja, ki pa odpira nova vprašanja na različnih področjih poslovanja.
Zanimanje vlagateljev za podjetja, ki se ukvarjajo s trajnostnimi poslovnimi dejavnostmi, narašča. Vlagatelji želijo razumeti, kako se podjetja spopadajo z vprašanji, ki lahko pomembno vplivajo na njihovo poslovanje, kot so podnebne spremembe, kako upravljajo tveganja, kako so vključujoča, raznolika ...
Po podatkih ZN o trajnostnih borzah (UN Sustainability Stock Exchanges Database) borze in regulatorji razvijajo predpise o trajnosti. Trenutno ima 71 – več kot polovica – borz po vsem svetu smernice za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj. V letu 2015 jih je bilo le 13. Obvezna pravila veljajo na 27 trgih, od katerih je 16 trgov v razvoju.
Na ravni EU veljajo nova direktiva glede poročanja o trajnostnosti, direktiva CSRD, in standardi poročanja ESRS, po katerih bodo že za letošnje poslovno leto poročala podjetja, ki so bila prej zavezana direktivi o nefinančnem poročanju.
Poleg teh so že ali pa še bodo veljali še drugi, dopolnjujoči zakonodajni predpisi. Med temi sta uredba o taksonomiji, ki je podroben sistem klasifikacije trajnostnih gospodarskih dejavnosti, ter direktiva o skrbnem pregledu glede trajnostnosti CSDDD (CS3D – Corporate Sustainability Due Diligence). Z njima želi EU spodbuditi trajnostno in odgovorno ravnanje organizacij, vključujoč vplive na okolje ali človekove pravice v celotni vrednostni verigi.
Vsa evropska zakonodaja, ki že velja oziroma še prihaja, ima tri skupne stebre: preusmerjanje kapitala v trajnostne naložbe, aktivno ukvarjanje podjetij s tveganji in dogovor oziroma jasne smernice o tem, kaj je trajnostno in kaj ni.
Uskladitev standardov glede trajnostnih razkritij bo ustvarila tudi zanesljive in primerljive okoljske, socialne in upravljavske podatke ter razkritja, kar je vse bolj pomembno za privabljanje kapitala in vlagateljev ter preprečevanje lažnega zelenega oglaševanja.
Interoperabilnost med standardi GRI in ESRS
Že pred omenjeno direktivo CSRD in standardi ESRS so podjetja za trajnostno poročanje uporabljala standarde, določene smernice in podobno, ki so bili večinoma prostovoljni, nezavezujoči. Med njimi so najbolj razširjeni standardi GRI (Global Reporting Initiative).
Podjetja, ki so po teh standardih že poročala, so v nekakšni prednosti, a še vedno jih čaka kar nekaj dela. Podatke lahko uporabijo in prilagodijo novim zahtevam ESRS. Kajti kot so sporočili iz EFRAG, ki je pripravljal standarde ESRS in GRI, je rezultat triletnega uspešnega partnerstva med organizacijama visoka raven interoperabilnosti obeh standardov. Subjekti, ki poročajo v skladu z ESRS, se štejejo za subjekte, ki poročajo s sklicevanjem na standarde GRI, zato se bodo izognili bremenu večkratnega poročanja, so zapisali v sporočilu.
Treba bo sodelovati z deležniki in aktivno upravljati tveganja
Pomembna je tako imenovana matrika dvojne pomembnosti, ki je podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo in prvi korak k oblikovanju trajnostnega poročila. Podjetja morajo zelo natančno analizirati svoj vpliv na okolico ter vpliv okolja in družbe na podjetje. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje z deležniki, kjer bodo podjetja morala razkriti svoj odnos do deležnikov in njihovo vključenost v dvojno matriko pomembnosti.
Podjetja bodo morala izdelati tudi več različno ambicioznih scenarijev, kar dokazuje poznavanje in zavedanje tveganj. Nova direktiva zahteva od podjetij pogled naprej in ne bo dovolj le poročanje o tem, kaj so naredila.
Zelo pomemben je upravljavski vidik. Odgovornost za trajnostni razvoj mora biti v vodstveni sestavi, s tem so povezani ključni kazalniki uspešnosti in nagrajevanje vodilnih.
Poročilo mora biti konsistentno, zagotovljena mora biti transparentnost glede finančnih in kapitalskih trgov ter drugih deležnikov. Opremljeno mora biti z digitalnimi zapisi, kar bo omogočalo primerjavo med podjetji na istih točkah. ESG-poročila bodo morala imeti tudi obvezno zagotovilo revizorja, enako kot se revidira finančno poročilo.
Digitalni izzivi
Poročila bodo torej morala biti digitalna, v formatu XHTML, skladno z ESEF (European Single Electronic Format). Poročila evropskih družb v enotni elektronski obliki (ESEF) bodo dostopna na portalu ESAP (European Single Access Point), ki ga bo vzpostavila EU.
Kot so nam povedali sogovorniki, bo z regulatornega vidika velik izziv tudi raba tehnologije, ki je ključna in neizogibna pri zagotavljanju tehnične ustreznosti poročil in njihovem validiranju v skladu s tehničnimi standardi. Tu so podjetja pred izzivi, povezanimi s kompleksnostjo tematike in samim upravljanjem podatkov. ESG-poročanje zahteva tudi sodelovanje še več notranjih in zunanjih deležnikov podjetja. Zato se je teh izzivov pametno lotiti čim prej.
Trenutno se podjetja zbiranja podatkov ne lotevajo celostno, strukturirano. Glavno gonilo premikov na tem področju se zdi le nujnost uvedbe zaradi prihajajoče regulative. V podjetjih manjkata strateški pogled na to področje in predvsem celovitost. Seveda so tudi svetle izjeme.
V Atlantic Grupi gradijo rešitev na ravni skupine
V Atlantic Droga Kolinski, ki po standardih GRI poroča že desetletje, se na obveznost poročanja po evropski direktivi CSRD pripravljajo že dobro leto. Imenovali so projektno skupino, ki dela posnetek celotnega procesa – identifikacija vseh vhodov informacij, popis ravni, na katerih se meritve izvajajo, identifikacija povezav na baze podatkov, na primer v ERP-orodjih ... Kot pravi direktorica korporativnega upravljanja kakovosti v Atlantic Grupi Nataša Gladovič, želijo v enoten sistem povezati celotno poslovanje.
»Gradimo rešitev na ravni skupine, ne po posameznih pravnih subjektih. Prav tako želimo v enem centralnem sistemu povezati vse zelo različne kazalnike, od okoljskih do socialnih,« je povedala.
S kakšnim izzivi se spopadajo? »Izziv je, na primer, različnost kazalnikov, ki jih merimo, in različnost vhodov, ki jih moramo digitalizirati. Za izračun izpustov toplogrednih plinov, denimo, lahko uporabite podatke o natočenih litrih goriva v vozila ali podatke o porabljeni električni energiji iz digitalnih merilnikov. Že za potrebe enega kazalnika potrebujete različne pristope in rešitve. Potem za spremljanje deleža reciklirane plastike potrebujete predvsem podatke o nabavljenih količinah iz ERP-sistemov, ki sledijo materialom. V pripravo sistema se mora zato vključiti večje število sodelavcev, strokovnjakov za različna področja, kar pomeni, da je za podjetje to že precej velik projekt, ki se dogaja sočasno z nekaterimi drugimi velikimi projekti digitalizacije in trajnostne preobrazbe. Vendar se zavedamo, da v tem primeru ni časa za razporejanje prednostnih nalog linearno, moramo jih peljati vzporedno,« poudari Gladovičeva.
Krkini strokovnjaki skrbijo za več kot dva tisoč aplikacij
Tudi v novomeški Krki se intenzivno pripravljajo na trajnostno poročanje, skladno z zahtevami direktive CSRD in standardov ESRS. V sektorju za informacijsko tehnologijo je zaposlenih veliko kakovostnih strokovnjakov, ki skrbijo za okoli dva tisoč aplikacij, ki se uporabljajo v različnih poslovnih funkcijah.
»Vsa ta informacijska in podatkovna infrastruktura je že danes in bo tudi v prihodnje s pridom uporabljena za izpolnjevanje različnih zahtev in potreb na področju ESG,« je povedal David Bratož, član uprave Krke, odgovoren za področje trajnosti. Nadgradnjo ESG-področja izvajajo večinoma s svojimi strokovnjaki. Verjamejo, da bodo večino potreb lahko zagotovili s trenutnimi informacijskimi sistemi in bazami podatkov.
