Muzej Gize že postopno odpirajo, za javnost pa naj bi se res dokončno odprl maja. Foto: EPA
Muzej Gize že postopno odpirajo, za javnost pa naj bi se res dokončno odprl maja. Foto: EPA

Veliki egipčanski muzej (Giza v Egiptu)
Odprtje maja, obnova stala 913 milijonov evrov
Veliki egipčanski muzej – znan tudi kot Muzej Gize – je bil bojda že oktobra 2022 tako rekoč 99-odstotno pripravljen na odprtje. Gradnja muzeja, ki s približno 480.000 kvadratnimi metri velja za največji arheološki muzej na svetu, se je začela leta 2002. Zaradi različnih vzrokov, med drugim politične nestabilnosti v času arabske pomladi leta 2010, gospodarskih kriz in nedavne pandemije, se je njegovo odprtje močno zavleklo.

V muzeju hranijo več kot 100.000 predmetov, vključno s predmeti iz Tutankamonove grobnice. Obiskovalce bo ob vstopu skozi glavni vhod v muzej pričakal 83-tonski kolos Ramzesa II., ki so ga pred nekaj leti prenesli z osrednjega trga v Kairu, nato pa jim je na voljo več stopnišč s kipi faraonov, ki jih vodijo do 12 velikih galerij s 46 razstavami. Stavba vključuje razgledno galerijo, kjer se bo obiskovalcem odprl pogled na piramide.

Stavbo Muzeja Reinharda Ernsta v Wiesbadnu je zasnoval Pritzkerjev nagrajenec Fumihiko Maki. Foto: Reinhard & Sonja Ernst-Stiftung
Stavbo Muzeja Reinharda Ernsta v Wiesbadnu je zasnoval Pritzkerjev nagrajenec Fumihiko Maki. Foto: Reinhard & Sonja Ernst-Stiftung

Muzej Reinharda Ernsta (Wiesbaden v Nemčiji)
Odprtje v letu 2024, cena 80 milijonov evrov
Nemški poslovnež Reinhard Ernst je obogatel s proizvodnjo natančnih strojnih delov ter z bogastvom zgradil zbirko več kot 860 slik in kipov, ki bodo od letos na ogled v namensko zgrajenem muzeju v Wiesbadnu blizu Frankfurta, kjer Ernst tudi živi. Zbirka se osredotoča na abstrakcijo (nemška povojna umetnost, japonska umetnost in ameriški abstraktni ekspresionizem) ter vključuje dela Josefa Albersa, Richarda Diebenkorna in Helen Frankenthaler. Fundacija Reinhard & Sonja Ernst je mestu Wiesbaden dala v 99-letni najem svojo lokacijo, pri čemer izpostavljajo, da je stavba prav tako abstraktna kot njena vsebina – zasnoval jo je biro japonskega arhitekta Fumihika Makija, sicer Pritzkerjevega nagrajenca.

Stavba MASP-a v São Paulu bo dobila prizidek, ki bo sicer stal na nasprotni strani ceste in bo z osnovno zgradbo povezan s podzemnim predorom. Foto: Wikipedia
Stavba MASP-a v São Paulu bo dobila prizidek, ki bo sicer stal na nasprotni strani ceste in bo z osnovno zgradbo povezan s podzemnim predorom. Foto: Wikipedia

Museu de Arte de São Paulo Assis Chateaubriand - MASP (São Paulo v Braziliji)
Odprtje konec leta 2024, cena ni znana
Kako zgraditi prizidek k muzeju, ki lebdi nad tlemi, njegov glavni del pa stoji na tako rekoč slonjih nogah? In kako zgraditi prizidek k stavbi, ki je slaven primer moderne arhitekture in znamenitost svojega mesta? V São Paulu v Braziliji so se odločili, da je najboljši način vzpostavitev podzemnega predora, ki bo povezan z novo 14-nadstropno stolpnico čez cesto. Z minimalistično sivo fasado se novi blok izogne vizualnemu poseganju v prvotno stavbo, hkrati pa zrcali njeno obliko in velikost. Prvotno stavbo, ki so jo odprli leta 1968 in velja za mojstrovino njene arhitektke Line Bo Bardi, bodo preimenovali v njeno čast; nova pa se bo imenovala po njenem možu Pietru Marii Bardiju, ustanovnem direktorju muzeja.

Širitev izpolnjuje hudo potrebo po novem prostoru, saj je na ogled le 1 odstotek od 11.000 predmetov zbirke. Pet nadstropij bo novih galerij, s čimer se bo prostor povečal za 66 odstotkov. Novo zgradbo je zasnoval arhitekt Julio Neves v sodelovanju s tamkajšnjim arhitekturnim birojem Metro Arquitetos Associados.

Muzej Kunstsilo na Norveškem bo zaživel v nekdanjih žitnih silosih. Foto: Wikipedia
Muzej Kunstsilo na Norveškem bo zaživel v nekdanjih žitnih silosih. Foto: Wikipedia

Kunstsilo (Kristiansand na Norveškem)
Odprtje 11. maja, vrednost 60 milijonov evrov
Nekoč je bilo v modi spreminjanje opuščenih elektrarn v umetniške galerije, danes so kot naslednje postindustrijske stavbe, ki bodo našle novo življenje, v ospredje stopili mlini za moko in silosi za žito. Te stopinje je po južnoafriškem Muzeju sodobne umetnosti Zeitz ubrala tudi nova ustanova na obali v Kristiansandu, majhnem mestu na samem južnem koncu Norveške. Prvotni žitni silos je bil dokončan leta 1934 in je prejel državno nagrado za moderno, funkcionalistično arhitekturo. Po novem bo to muzej Kunstsilo s tremi nadstropji. Razstavljena umetnost bo sestavljena iz dveh zbirk: lokalne vladne zaloge južnonorveške umetnosti in zbirke 5000 enot, ki jo je sestavil nekdanji upravitelj hedge sklada in filantrop Nicolai Tangen, ki se osredotoča na nordijsko modernistično umetnost.

Stavba Henryja C. Fricka, domovanje njegove umetniške zbirke, stoji na 5. aveniji v New Yorku. Foto: Wikipedia
Stavba Henryja C. Fricka, domovanje njegove umetniške zbirke, stoji na 5. aveniji v New Yorku. Foto: Wikipedia

Zbirka Frick (New York v ZDA)
Odprtje konec leta 2024, vrednost 265 milijonov evrov
Zbirka Frick bo le še dva meseca na ogled v svojem začasnem domu na aveniji Madison 945, modernistični stavbi, ki jo je zasnoval Marcel Breuer in je bila prej dom Muzeja ameriške umetnosti Whitney in Meta Breuerja. Vrata bodo zaprli 3. marca, stavbo pa bo prevzela dražbena hiša Sotheby’s. Začasni dom na aveniji Madison je omogočil celovito prenovo siceršnjega doma zbirke na Peti aveniji, ki gleda na Centralni park. Projekt pomeni prvo celovito nadgradnjo objektov po skoraj 90 letih. Obnovljen muzej in knjižnica bosta vključevala nove razstavne, izobraževalne in konservatorske prostore ter večjo dostopnost in nove javne dobrine.

Izjemna zbirka likovne in dekorativne umetnosti je nekoč pripadala Henryju Clayu Fricku, uglednemu ameriškemu jeklarskemu industrijalcu in pokrovitelju umetnosti, ki je ob svoji smrti leta 1919 javnosti zapustil svoj dvorec Beaux-Arts in njegovo vsebino. Arhitekturni biro Selldorf Architects si je z obnovo prizadeval za ohranitev Frickove zgodovine. Ob ponovnem odprtju bo veličastni dvorec odprt za obiskovalce v drugem nadstropju, kjer bo ponujal vznemirljiv vpogled na notranje dvorišče posesti, ki je bilo spremenjeno v nove galerijske prostore, kjer bodo na ogled manjša dela iz muzejskega sklada.

"V drugem nadstropju so bile zasebne sobe družine, spalnice itd. ter so manjšega obsega kot velike sobe spodaj, ki jih ljudje poznajo. Mislim, da bo ljudem všeč, da bodo lahko šli naokoli in dobili občutek, kako deluje celotna hiša. Okrasje, ki je bilo tam, smo ohranili ali vrnili. To nam daje še 15 sob zgoraj, da pokažemo zbirko," je za Art Newspaper povedal Ian Wardropper, ki je na čelu Frickove zbirke.