V torek bo državni zbor po predvidevanjih potrdil novo ministrico za pravosodje Andrejo Katič. S kandidatko za ministrico se je v oddaji Politično na TV Slovenija pogovarjala Tanja Gobec.

Nakup sodne stavke na Litijski preverjata NPU in KPK. Videli ste poročila. Kaj je bilo po vašem mnenju najbolj narobe?

Videla sem poročila, ki so bila javno objavljena, z drugimi se še nisem seznanila. Verjamem, da me bo moja predhodnica ob primopredaji s tem dobro seznanila – s tistim, kar pripravijo same službe, s tistim, kar je ona posebej raziskala in pripravila kot poročilo. Tako da mi bo več znano v naslednjem tednu. Verjamem v organe, ki so poklicani in imajo pristojnosti za to, da to raziščejo. Povedala sem, da ne bom ničesar pometala pod preprogo, da si želim delati transparentno. Predvsem pa, če je kdo naredil kar koli narobe, naj za to tudi odgovarja.

Javnost je zelo začudilo, da ministrica v odstopu pravi, da ni mogoče dobiti zapisnika o ogledu stavbe. Kako je to mogoče?

Na ministrstvih, na katerih sem sama lahko spremljala delo kot ministrica ali pa zdaj kot državna sekretarka, imamo tudi elektronsko poslovanje. Pred odločitvijo pogledaš vse zadeve, številke, veš, kako se vodi postopek, tako da mi ni jasno, kako se je to zgodilo. Ampak verjamem, da me bo s tem predhodnica seznanila.

Upravno sodišče, ki se seli v stavbo na Litijsko, je dejalo, da potrebujejo le nekaj razpravnih dvoran, nikakor ne takšne stavbe. Koliko je možnosti, da stavba na Litijski sploh ne bo sodna stavba?

Sodstvo je povedalo, da je to za njih nesprejemljiva stavba. Spomnim se še, ko sem sama opravljala delo ministrice za pravosodje, da smo takrat skupaj s sodstvom nekako oblikovali delovno skupino in se začeli pogovarjati o tem, kakšni naj bodo sodni prostori za novo sodno stavbo, ker je seveda odvisno, kje so pisarne, kje so poti, kje so razpravne dvorane, kakšna je statika … Mislim, kot je sodstvo povedalo, da je to neprimerna stavba. Kaj bo točno v njej, verjetno že ima ministrstvo za pravosodje kakšne ideje. Priznam pa, da s tem še nisem seznanjena.

Rekli ste, da boste, ko pridete na ministrstvo, odvzeli pooblastila nekaterim sodelavcem. Kaj menite o teh politično nastavljenih kadrih oziroma "parkiranih"? Ne samo v tem mandatu, že 20 let so težave, kaj narediti s temi ljudmi.

Vedno, ko sem prišla, sem pobrala pooblastila. Ne zaradi tega, da ne bi zaupala bodočim sodelavcem. Predvsem sem želela vedeti, katera vsa pooblastila imajo, predvsem pa tudi preveriti njihovo znanje, kompetence. Verjamem in vem, da so na ministrstvu za pravosodje zaposleni odlični sodelavke in sodelavci. Z njimi sem delala že v prejšnjem mandatu in verjamem, da bom z njimi uspešno delala tudi naprej. Kar zadeva "parkirane kadre", bi sama o tem težko sodila. Če me boste vprašali, kdo bo v moji ekipi, trenutno še ne vem. Ampak ne bo nihče od obstoječih, ki so tam na neki način v imenu stranke tudi zaposleni.

To ste že nakazali tudi na petkovem odboru DZ-ja. Glede sodniških plač ste nekoliko vznemirili javni sektor. V petek ste namreč napovedali poseben zakon, ki bi na neki način urejal sodniške plače. Ali ste lahko malo bolj konkretni, kaj naj bi ta zakon vseboval?

Sodstvo je neodvisna veja oblasti, zato ga ni mogoče enačiti in tega se izvršna veja oblasti zaveda. Verjamem, da tudi zakonodajna. Zato sem bila vesela, ko me je predsednik vlade ob najinem pogovoru seznanil s svojo namero, da se pripravlja poseben zakon, ki bo urejal plače pravosodnih funkcionarjev. Pri tem in tudi pri drugih pogajanjih ne smemo pozabiti vsega podpornega osebja. Brez njega, tako kot brez medicinskih sester ni zdravstva, tudi sodstva ni. Verjamem, da bi bila to primerna rešitev. Res pa je, da z izvršitvijo odločitve ustavnega sodišča že zamujamo. Ampak mislim, da se bomo tu srečali. Želeno je, da je ta zakon pripravljen čim prej, pred poletjem. Izvedba pa se lahko veže tudi v pogajanja z drugimi sindikati, verjetno na konec leta.

To bi bili plačni razredi. Kaj pa bi bila vsebina tega zakona?

Najprej to, kar je bilo že nekako pripravljeno v dogovoru med vlado in pravosodnimi funkcionarji. Verjamem, da bi lahko šli tukaj korak naprej, da bi enostavno zagotovili sodstvu kot neodvisni veji oblasti to, da se ne bo treba ob vsakem proračunu pogajati tudi za njihova sredstva, za delovanje sodstva v celi Sloveniji, k finančnemu ministru. To bi bila moja želja. Kakšna bo točno vsebina tega zakona, kot je že pripravljena, bom videla naslednji teden. Mislim, da je že sklican sestanek v četrtek.

Javni sektor bo zelo pazljivo spremljal, kaj se bo zgodilo s sodniki. Malo jih je vznemirilo, ne vedo, kaj se bo razvilo iz pogajanj z zdravniki.

Prav je, da vsi gledajo drug drugega. To je na neki način tudi sistem zavor in ravnovesij. Ampak na koncu želim samo vsem pogajalcem uspešno delo, mirne živce in da bomo na koncu vsi skupaj zadovoljni ali pa vsaj približno enako nezadovoljni.

Na izredni seji o korupciji je bilo veliko govora o tem, kaj je treba popraviti v zakonodaji. Bila je celo ideja v DZ-ju, da bi DZ ustanovil protikorupcijsko komisijo, sestavljeno iz članov poslancev vseh poslanskih skupin oziroma vseh strank. Ali je to dobra ideja s stališča nekoga v izvršilni veji oblasti?

Ne. Skozi leta pozorno spremljam rast Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Letos 20. oktobra bomo praznovali tudi njeno 20. obletnico. Na odboru DZ-ja sem povedala, da če se poslanci in poslanke zavedajo, da je usklajevanje zadnje novele trajalo kar šest let. Kar nekaj ministrov se nas je zamenjalo. Zdaj je načrt takšen, pogovarjala sem se tudi s predsednikom KPK-ja. Resolucijo o preprečevanju korupcije so že dali na vlado, moram pogledati, zakaj še ni sprejeta, ampak mislim, da bi bila v 30 dneh lahko sprejeta. Potem ko bo posredovana v parlament, verjamem, da bomo lahko ob njej govorili tudi širše, kaj bo zajemal akcijski načrt in kaj so nujno potrebne spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Protikorupcijska komisija v parlamentu ne bi bila v opreki s KPK-jem. Tako ni bilo mišljeno, temveč podskupina v odboru za pravosodje, ki bi pripravljala zakonodajne spremembe. Med spremembami kazenskega zakonika je omenjeno tudi kaznivo dejanje tihotapljenja, 308. člen. Zapori so prenapolnjeni in to kaznivo dejanje pravzaprav še bolj zapolnjuje zapore. Ali se vam zdi, da so res zaporne kazni za tihotapce migrantov krive za to in so previsoke?

Trenutno imamo po podatkih iz prejšnjega tedna v zaporih 1808 ljudi, in če pogledamo samo pripore, je ljubljanski zavod prezaseden 183-odstotno, mariborski 150-odstotno. Če rečemo, da imamo kapacitete približno 250 ljudi za pripor, jih je tam zaprtih okoli 700. Zagotovo moramo nekaj narediti, kajti če Slovenija ne bo omogočila normalnih razmer tudi v zaporih, nas tudi mednarodna skupnost, skupnost vseh držav v Evropski uniji, lahko kar čudno gleda. Za kaznivo dejanje tihotapljenja so podane pobude za spremembo. Na eni strani bi se to omililo, zato da bi se omogočili drugačni postopki. Najprej se moramo vprašati, kaj je bil namen zakonodajalca in na kakšen način lahko namen zakonodajalca izvršujemo, čeprav ne spreminjamo kazni. Najprej bo treba kratkoročno najti prostor za vse zaprte ljudi. Tudi če bi imeli zgrajen zapor Dobrunje, to še ne bi bilo dovolj. Dolgoročna ali pa srednjeročna rešitev je zagotovo poseg v 308. člen, tukaj bomo morali nekaj narediti.

Kaznivo dejanje oškodovanja javnega denarja imamo že kakšno desetletje ali več, potem zlorabo pooblastil, nevestno delo v službi, vendar pogosto pri zadevah ostane pri politični odgovornosti ali pa še pri tisti ne. Kaj gre narobe?

Mislim, da vsi skupaj ničelne tolerance do korupcije ne živimo tako, kot bi morali. Če bi vsak od nas hitro sprejel svojo odgovornost, bi bil verjetno lahko zgled, sploh pa politika, in bi se stopnja korupcije lahko tudi v Sloveniji zmanjšala.

Za zastaralne roke, rekli ste na primeru zadeve Bavčar, da kot ministrica, ko boste to najverjetneje postali, tega ne boste komentirali. Kaj je razlog?

Zagotovo najprej to, da se pravosodnemu ministru ne pritiče vtikati v neodvisno vejo oblasti, kar je sodstvo. Drugo, kar je, če podkrepim temo, čeprav bi bilo všečno kdaj, da bi minister udaril po mizi in komentiral, lahko sama pri sebi mislim, da tega pa ne smem povedati, je seveda ta tožba Bavčar proti Sloveniji, v kateri se je sodišče nedvoumno postavilo na to, da ko je minister v javnosti povedal, je lahko vplival tudi na nepristranskost sojenja.

Rekel je, da zadeva ne sme zastarati, če ne bodo padale glave. Na izredni seji o korupciji je bilo veliko govora glede osebnih stečajev. Kako je mogoče, da se je ta institut tako izrodil, da se v bistvu ljudje v osebnem stečaju vozijo z zelo dragimi avtomobili? Ali je potrebna sprememba ali ne?

Nekaj sem se naučila kot bivša pravosodna ministrica. Če bomo iskali sistemske rešitve, bo predolgo. Če vidimo, da nekaj ne deluje tako kot tukaj, je treba pristopiti k spremembam takoj.

Vaša stranka SD bo imela aprila volilni kongres. Ali boste kandidirali za katero funkcijo?

Zaenkrat še nisem razmišljala o tem. V ponedeljek še nisem vedela, da bom kandidatka za pravosodno ministrico, tako da bomo videli, kaj bo prinesel čas. Na neki način mi je ljubo, da je stranka prevzela odgovornost za svoja dejanja in da gremo na volilni kongres in upamo na najboljše vodstvo.

Ali tudi vi mislite, da je inštitut 1. maj, ki ga je ustanovila stranka, obvod za financiranje stranke?

Kolikor sem seznanjena tudi sama, imam resne pomisleke o njegovem delovanju.