Odprtje muzeja v Beogradu so pospremile tudi ostre kritike, da je to poskus rehabilitacije četniškega voditelja. Foto: BoBo/Milos Tesic/ATAImages
Odprtje muzeja v Beogradu so pospremile tudi ostre kritike, da je to poskus rehabilitacije četniškega voditelja. Foto: BoBo/Milos Tesic/ATAImages

Mihailović je bil poveljnik srbskih četnikov med drugo svetovno vojno, po koncu vojne pa je bil zaradi sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt s streljanjem, kar se je zgodilo junija 1946.

Muzej oz. spominska soba, v kateri je spomenik, so odprli na kraju Mihailovićeve družinske hiše v Beogradu, v kateri je živel od leta 1931 do začetka druge svetovne vojne. Organizatorji dogodka so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug sporočili, da so s tem popravili dve krivici, ki sta bili storjeni Mihailoviću: dobil je kip in hišo, v kateri je živel z družino.

Na ulici podporniki in nasprotniki muzeja

Na ulici, na kateri so v ponedeljek odprli spominsko sobo, se je zbralo veliko ljudi, iz zvočnika pa so po poročanju portala srbske televizije N1 odmevale četniške pesmi. Blizu kraja dogodka so se zbrali tudi nasprotniki spomenika, ki jim je policija preprečila dostop do muzeja.

Pobudo za postavitev spomenika sta dala združenje Naša Drina in veteranska organizacija Srbije in bosansko-hercegovske entitete Republike Srbske, ki jo vodi poslanec Socialistične partije Srbije (SPS) Igor Braunović. Stranka SPS je koalicijska partnerica vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), ki jo je do nedavnega vodil srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Odprtje spominske sobe Mihailoviću je kritizirala tudi srbska Pobuda mladih za človekove pravice. Kot so ocenili za N1, je to zadnja faza normalizacije četništva. "To, kar vemo o Mihailoviću, je, da je ne samo vojni zločinec, ampak da je tudi dolgo sodeloval z okupatorjem," je poudaril član pobude Marko Milosavljević.

Sodišče v Beogradu je že leta 2015 ugodilo zahtevi za rehabilitacijo Mihailovića ter s tem izničilo njegovo smrtno obsodbo iz leta 1946 ter mu vrnilo državljanske pravice, ni pa odločalo o tem, ali je bil vojni zločinec, temveč samo o tem, ali je imel pravično sojenje.

Mihailović je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Jugoslaviji iz vrst kralju zvestih vojakov organiziral odpor proti nemškim nacistom, pozneje pa je prestopil na njihovo stran in se skupaj z njimi boril proti partizanom.