Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Tuje raziskave kažejo, da lahko z zgodnjim odkrivanjem pljučnega raka umrljivost zmanjšamo za najmanj 20 odstotkov. Strokovnjaki si prizadevajo, da bi pilotno raziskavo, ki bo pokazala ustreznost in učinkovitost zastavljenega presejalnega programa, lahko začeli čez dve leti.

V Sloveniji imamo že presejalne programe za raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa ter danke. Presejalni program za pljučnega raka pa je pomembno drugačen od že uveljavljenih, saj so ciljna populacija trenutni in nekdanji kadilci, ki imajo visoko tveganje za razvoj raka pljuč, in ne celotna populacija v določeni starosti, pojasnjuje Martina Vrankar, vodja strokovne skupine za pljučnega raka v državnem programu za obvladovanje raka.

"Glede na naše podatke, kdaj se začne zelo poviševati incidenca pljučnega raka, je smiselno, da začnemo pri 50. letu. Skrbi nas tudi odziv povabljenih na presajanje, ker se je pokazalo v raziskavah v tujini, da se kadilci slabše odzovejo na presejalne programe. Prav tako pa mora presejalni program vključevati tudi programe za opuščanje kajenja." Tobak je namreč najpomembnejši samostojni povzročitelj preprečljivih kroničnih bolezni in smrti, vključno s pljučnim rakom in številnimi drugimi raki ter srčno-žilnimi boleznimi, dodaja Martina Vrankar.

Pljučnega raka bi odkrivali z računalniško tomografijo oziroma CT-jem z nizkim odmerkom, ki pa lahko pokaže še druge spremembe. "Na vratu, v prsnem košu, v trebuhu. In tudi te moramo primerno obravnavati. Vsak tak presejalni program namreč zahteva natančno obravnavo vseh dodatnih sprememb, ki jih pri tem odkrijemo."

Kot še dodaja Martina Vrankar, bo strokovna skupina pobudo in predlog novega presejalnega programa v nekaj mesecih posredovala državni komisiji za presejalne programe: "Nato pričakujemo, da bomo v dveh letih pripravili vse strokovne in programske podlage za začetek pilotnega programa." S tem bodo na manjšem vzorcu populacije preizkusili učinkovitost zastavljenega presejalnega programa.