Evropa je pomemben trg za inovatorje in industrijske velikane tako v tradicionalnih kot hitro rastočih panogah gospodarstva. Evropski urad za patente (EPO) je v lanskem letu prejel več kot 190 tisoč prijav novih patentov, kar je 2,5-odstotno povečanje glede na leto prej, in hkrati nov rekord po absolutnem številu patentnih prijav.
Patentni indeks EPO predstavlja pregled vloženih evropskih patentnih prijav in podeljenih evropskih patentov. Leta 2021 je bil še za odtenek višji kot v letu 2022, in sicer 4,7-odstotka. Edini negativni predznak si je v zadnjem desetletju zaslužil leta 2020, ko je bil fokus podjetij v koronskem letu bolj posvečen preživetju in operativi kot inoviranju.
Od patentov se da živeti
Patenti so lahko odličen posel. To že desetletja dokazuje podjetje IBM, ki je globalni velikan po številu patentov – v najboljših letih jih je vložil kar za petmestno število. IBM veliko prihodkov ustvari prav z licenciranjem svojih patentov drugim podjetjem. Svoj čas je od patentov zelo dobro živela tudi finska Nokia.
Seveda vse patentne prijave niso nujno tudi sprejete in odobrene. IBM je denimo do lanskega leta vložil 122.110 patentnih prijav, prejel pa je 35.080 patentov, ki veljajo po vsem svetu. Družba ima trenutno aktivnih 59 odstotkov vseh patentov. Kljub temu živi »na lovorikah stare slave«, o čemer govori podatek, da je IBM v letih 2015–2019 pri ameriškem patentnem uradu v povprečju prijavil več kot 10 tisoč patentov letno, lani pa le še 43. Kljub temu je lani IBM prejel 492 patentov, saj obravnava posamezne patentne prijave lahko traja tudi do 18 mesecev. Po drugi strani pa drži tudi dejstvo, da lahko podjetje odlično zasluži že z enim samim patentom, če ga potrebuje oziroma uporablja cel svet.
Od računalništva k telekomunikacijam
Če je bilo v preteklem desetletju veliko donosnih patentov povezanih z računalništvom – samo pomislite, da bi vam moral cel svet plačevati licenčnino za način shranjevanja podatkov na trde diske z magnetnimi ploščami –, zadnja leta vodilno vlogo pri patentnih prijavah prevzemajo telekomunikacije. To je še posebej očitno ob pogledu na lestvico vodilnih prijaviteljev patentov v Evropi, kjer močno vodi podjetje Huawei (4505 patentov), ki je bil številka 1 že v letih 2021 in 2019, sledijo pa mu LG (3510), Qualcomm (2966), Samsung (2874) in Ericsson (1827).
Rezultat ne preseneča, saj digitalizacija poslovanja močno temelji prav na računalništvu in telekomunikacijah. Prav slednje z vsako novo generacijo delajo velike korake, kar je še posebej očitno na področju mobilnih omrežij 5G, ki omogočajo velik preskok – še bistveno večji v očeh podjetij in industrije kot pa končnih uporabnikov. Največ patentov na področju omrežij 5G ima prav Huawei, ki s prijavo patentov pri EPO svoje inovacije in tehnologije deli z evropsko skupnostjo ter prispeva k bolj inovativni družbi.
Huawei za zgled ostalim
Huawei dokazuje, kaj pomeni dobro in predvsem načrtno ter dolgoročno vlaganje v raziskave in razvoj. Kitajski telekomunikacijski velikan ima v Evropi že 20 raziskovalnih centrov (v Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu, Belgiji, na Švedskem in Poljskem), število njegovih patentnih prijav pa vsako leto narašča. Enako velja za zneske raziskav in razvoja, ki so lani dosegli najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih – tako v absolutnem znesku (22,1 milijarde evrov) kot v odstotku prihodkov (25,1 odstotka).
»Navdušeni smo, da smo lahko vodilni pri prispevanju IKT-tehnologij, ki omogočajo digitalno preobrazbo evropske družbe in industrij. Z vložitvijo evropskih patentov svoje inovacije delimo s tehnološko skupnostjo,« je povedal Emil Zhang, vodja Huaweijevega oddelka za pravice intelektualne lastnine, in dodal: »Pričakujemo, da bo močna zaščita intelektualne lastnine v Evropi okrepila naše programe licenciranja ter trajnost naših globalnih raziskav in razvoja.«
