Prebivalci naselja Fond odločitev sodišča pozdravljajo, je v imenu koordinacijskega odbora sporočila Karmen Stariha. V sporočilu za javnost so zapisali, da so "takšen izid 12-letnega postopka pričakovali, saj je skladen z zakonom, do iste ugotovitve, namreč da parcela z vrtovi pripada naselju, pa sta prišla tudi oba sodna izvedenca, ki sta v preteklih letih v postopku pa nalogu sodišča podala svoji mnenji".

Poslovnež Joc Pečečnik,ki na tem območju načrtuje projekt Bežigrajski športni park, pa je v odzivu zapisal, da so "nad odločbo vsekakor presenečeni". "Mestna občina Ljubljana, ki je parcelo vložila v družbo, in lastniki Bežigrajskega športnega parka odločbo preučujemo in se bomo nanjo vsekakor pritožili, saj se nam ne zdi logična in pravno vzdržna," je zapisal. Dodal je, da bodo več informacij podali, ko odločbo preučijo.

Z Mestne občine Ljubljana (MOL) so sporočili, da sodbo še preučujejo. "Nanjo se bomo pritožili, saj se tako nam kot družbeniku BŠP ne zdi logična in pravno vzdržna. Več informacij bomo lahko podali, ko bomo besedilo preučili," so zapisali.

Stanovalci poudarjajo pomen ohranjanja dediščine

Fondovi vrtovi so posebna krajinskoarhitekturna dediščina Ljubljane in Slovenije, saj so to edini znani urbani vrtovi v Ljubljani, ki so bili predvideni že v gradbenem načrtu in jih prebivalci obdelujejo neprekinjeno že več kot 80 let. Zasnova gradnje stanovanj s pripadajočimi vrtovi, kot je to v naselju Fond, se postavlja ob bok naprednim arhitekturnim rešitvam v številnih evropskih mestih od obdobja pred drugo svetovno vojno pa vse do danes, v sporočilu za javnost navaja Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš.

Kot so še zapisali, je takšna arhitektura danes znova v skladu z najnovejšimi smernicami in najsodobnejšimi načeli trajnostnega razvoja ter samooskrbe v mestih. Kot zelena površina Fondovi vrtovi pomagajo blažiti tudi vročinske skrajnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Po načrtih projekta Bežigrajski športni park (BŠP) bi to parcelo vlagatelji pozidali, opozarjajo stanovalci.

Pečečnik načrtuje ohranitev zgodovinskih elementov in več novogradenj

Od leta 2010 sta glede navedenega zemljišča pred okrajnim sodiščem v Ljubljani potekala dva postopka. Karmen Stariha je pojasnila, da sta bila postopka nato združena in da se odločitev sodišča nanaša na vsa predlagana zemljišča v naselju. Projekt BŠP bi se gradil po načrtih biroja GMP iz Berlina. Ti predvidevajo ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje – hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.

Marca lani je ministrstvo za okolje in prostor družbi BŠP zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona. Kot so pojasnili, so zavrnilno odločbo izdali, ker projekt ni skladen s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Vendar je bila, kot je novembra lani zapisal Jure Leben, nekdanji minister za okolje in prostor, ki je septembra 2019 prevzel vodenje projekta BŠP, vložena pritožba na upravnem sodišču glede odločitve ministrstva v integralnem postopku.

Novembra lani je ljubljanski mestni svet tudi za pet let podaljšal družbeno pogodbo za izvedbo projekta BŠP na območju Plečnikovega stadiona s Pečečnikovo družbo Elektronček in Olimpijskim komitejem Slovenije.