Prevajalec, ugankar, operni pevec, urednik in nekdanji radijski kolega Jože Stabej se je rodil 21. avgusta 1932 v Mariboru. Kot prevajalec se je podpisal pod vrsto prevodov zahtevnih literarnih del vrhunskih avtoric in avtorjev iz angleščine, francoščine, italijanščine, nemščine, ruščine … Po njegovi zaslugi lahko v slovenščini med drugim beremo Nadine Gordimer, Toni Morrison, Doris Lessing, Iva Andrića, Johna Maxwella Coetzeeja, Louisa Adamiča, Jacka Londona in Samuela Becketta. Prav z odlomkom iz Beckettovega romana Murphy se bomo na Radiu Slovenija poklonili Sovretovemu nagrajencu in častnemu članu Društva slovenskih književnih prevajalcev Jožetu Stabeju ob njegovem visokem življenjskem jubileju.
(Virtuozno v interpretaciji Radka Poliča - Raca.)

Mineva 109 let od rojstva tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je umrl letos spomladi. V oddaji Spomini, pisma in potopisi se bomo spomnili njegovega tesnega prijateljstva z Edvardom Kocbekom, s katerim sta pomembno sodelovala. Prav Pahor je bil tisti, ki je Kocbeka spodbudil, da je spregovoril o povojnih pobojih.
Po pesnikovi smrti novembra 1981 je Boris Pahor zbral pisma, ki mu jih je skozi desetletja pisal Edvard Kocbek. Razen posameznih izgubljenih pisem iz časa, ko je bil Pahor kot mobiliziranec italijanske vojske v Libiji, je Pahor ohranil tako rekoč vsa in jih leta 1984 zbral v knjigi z naslovom Peščena ura. Za oddajo smo jih izbrali nekaj iz sedemdesetih let – med njimi je tudi tisto iz septembra 1973, ki ga je Pahor označil kot najpomembnejšo listino njunega prijateljstva.

Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi v tujini, na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Občasno piše poezijo in kratko prozo, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do Radia Slovenija. Je tudi nekdanja glavna urednica Andragoških spoznanj, nekdanja članica uredništva Sodobnosti in uredniškega odbora Časopisa za kritiko znanosti. Izdala je tudi vrsto knjig s področja filozofije ljubezni. Tudi v besedilu Lezbijka in Rozamunda, objavljenem v reviji Literatura, razmišlja o ljubezni. Za Nokturno smo izbrali tretji del iz omenjene pripovedi.

Na Ptuju poteka literarni festival Dnevi poezije in vina. Častna gostja festivala je ameriška pesnica, prevajalka, aktivistka in borka za človekove pravice Carolyn Forché. Rodila se je leta 1950 v Detroitu v Michiganu, kjer je kot potomka slovansko-irskih prednikov odraščala v rimskokatoliški družini. Leta 1972 je diplomirala iz kreativnega pisanja na državni univerzi Michigan, tri leta pozneje pa magistrirala na državni univerzi Bowling Green. Avtorica je bila večji del svoje pesniške poti označena kot politična pesnica, pri čemer je njena poezija edinstvena po tem, da jo zaznamuje odsotnost ločevanja med dobrim in slabim. Namesto tega Carolyn Forché pogosto v dokumentaristični maniri prikazuje tesnobo in grozo zgodovinskih izkušenj. Njene pesmi bomo slišali v prevodu Kristine Kočan in interpretaciji dramske igralke Petre Govc.

Anne Enright zagotovo spada med prepoznavne sodobne pisateljice. Kratke zgodbe je objavila v številnih priznanih literarnih revijah in za zbirko Prenosna devica iz leta 1991 prejela irsko literarno nagrado rooney. Objavila je tudi več romanov. V slovenščino sta prevedena Pozabljeni valček in Shajanje, za katerega je prejela bookerja. Njen roman Zelena cesta (iz njega je prevajalka Leonora Flis izbrala in prevedla odlomek za Izbrano prozo), je izšel leta 2015 in avtorici prinesel nagrado za najboljši irski roman leta. Roman pripoveduje zgodbo o družini, ki poskuša znova vzpostaviti razrahljane stike.