V današnjem svetu so razlike med prihodki lahko ogromne, tako da se včasih že vprašamo, kako je mogoče, da se nekdo tako visoko ceni, da se mu zdijo celo milijonski prejemki premajhni. Po drugi strani pa imamo poklice, ki niso dobro plačani, čeprav včasih tudi zahtevajo žrtve. Danes upokojeni voditelj Odmevov in novinar TV Slovenija Slavko Bobovnik je zagotovo med tistimi, ki ga v javnosti zelo cenimo, zato nas je zanimalo, ali se je tudi njemu kdaj zdelo, da bi ga lahko tudi v dobesednem pomenu bolj cenili. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Delovna akcija: Kako je delati in snemati hkrati?

Vas zanima, kako snemanje poteka v zakulisju?

»Za ponazoritev bom navedel hudo star primer: ko sem čepel v jarku pred Dubrovnikom, na katerega so padale bombe, se mi je res zdelo, da si za nevarnost in strah zaslužim več. Moja dnevnica za vojno območje je bila natanko takšna kot dnevnica kolega, ki je tisti dan prišel na sestanek iz Kopra v Ljubljano. In podzavestno sem pomislil, da ima eden mojih najboljših urednikov Lado Ambrožič mogoče prav, ko mi je ob odhodu tja dol dejal: 'Budala si, kam rineš? Jaz ne bom povedal tvoji ženi, da te je zadelo, in ne bom govoril na tvojem pogrebu.' K sreči mu ni bilo treba,« nam je zaupal Slavko in dodal, da sicer nikoli ni imel občutka, da njegovo delo ne bi bilo cenjeno. »V Ljubljani sem bil samo, kadar sem delal, sicer pa sem se vračal na podeželje. Meni pametovanje, da ne rečem 'bildanje' ega na dolgih RTV-jevskih hodnikih nikoli ni šlo dobro od rok. Jaz sem svoje 'televizijsko ime' preverjal na avtobusih, v tovarnah, med plavžarji in knapi, tudi v gostilnah. Na štrajkih, poplavah in drugih katastrofah. Reflektorjev v studiu sem imel čez glavo dovolj, zato pod tiste, ki so svetili na najrazličnejše rdeče preproge, nisem stopil ravno pogosto.«