Predsednica države Nataša Pirc Musar je danes dopoldne v Gornji Radgoni odprla letošnji 61. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. V nagovoru zbranim, med katerimi so bili številni ugledni gostje, med drugim tudi veleposlanica Indije Namrata Kumar, je spomnila, da letošnji sejem sovpada z obdobjem po najhujših poplavah v zgodovini Slovenije, ki so prizadele dve tretjini države, in s posledicami številnih ekstremnih vremenskih pojavov in ujm, ki smo jih doživeli v letošnjem poletju. Celo tornada, ki je v Sloveniji izjemno redek in nenavaden pojav. Dejala je, da bomo morali spremeniti naše navede in v nadaljevanju izpostavila tri ključne poudarke: “Kmetijstvo ni zaviralec sprememb, temveč ključni akter napredka in blaginje družbe, zato verjamem v vodilno vlogo kmetov in kmetic pri spremembah na bolje in iskanju trajnostnih rešitev in prilagoditev na posledice podnebnih sprememb. Odprava posledic poplav in obnova morata od začetka teči z roko v roki s trajnostnim razvojem in vključevati ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe – tej strateški viziji mora slediti država in pri tem pomagati ljudem in lokalnim skupnostim. Ena od ključnih nalog kmetijstva je preskrba s hrano, kar je tudi moja vsebinska prioriteta, zato vam želim predstaviti Predsedničin forum, ki bo posvečen prehranskim verigam v kontekstu globalnih in lokalnih izzivov, med katerimi so posledice podnebnih sprememb.” Sredi oktobra predsednica s sodelavci pripravlja drugi Predsedničin forum, na katerem bodo z različnimi strokovnjaki in predstavniki kmetijstva iskali ključna priporočila za ukrepe na področju trajnostne preobrazbe prehranskih sistemov in doseganja prehranske suverenosti.

“Ko bomo torej ljudem, ki so izgubili domove, gradili nove hiše, tega, prosim, ne počnimo na hitro in na pamet”

Omenila je, da se je z nastankom kmetijstva začelo novo poglavje razvoja civilizacije, zato trdno verjame v vodilno vlogo kmetov in kmetic pri spremembah na bolje in iskanju trajnostnih rešitev ter prilagoditev na posledice podnebnih sprememb. Kot pravi, obsojam zanikanje  pojava podnebnih sprememb in dezinformacije, ki se širijo o podnebnih spremembah in vzrokih zanje.

Glede odpravljanja posledic poplav poziva, da je obnova v celoti skladna z načeli trajnostnega razvoja in da bo vključevala ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe. “Ko bomo torej ljudem, ki so izgubili domove, gradili nove hiše, tega, prosim, ne počnimo na hitro in na pamet. Vsi si zaslužimo bolje.” Eden od teh izzivov, ki je neposredno povezan s kmetijstvom, so prehranski sistemi. Za naslednje desetletje je po njenem mnenju ključno, da najdemo način, kako pridelati dovolj kakovostne hrane, da bomo manj odvisni od uvoza in različnih ekonomskih tveganj, predvsem pa, da bomo vse to znali in zmogli doseči tudi v ekstremnih vremenskih razmerah.

Irena Šinko: Lani je bil sprejet najpomembnejši dokument kmetijstva za naslednja leta

Kmetijska ministrica Irena Šinko je v govoru izpostavila številne spremembe Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki se počasi zaključuje. V letu 2022 je bilo razpisanih deset javnih razpisov, v letu 2023 pa sedem javnih razpisov. “Letos bomo objavili še enega za neproizvodne naložbe – investicije v protivetrne zaščite.” Lani je bil sprejet najpomembnejši dokument kmetijstva za naslednja leta, to je Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027. V letošnji kampanji za oddajo zbirne vloge je bilo v roku oddanih 54.730 zbirnih vlog.  Zaključuje se izvajanje Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020 in decembra 2022. Bil je potrjen novi program za obdobje 2021-2027, pripravljajo podlage za izvajanje in koriščenje skupnih sredstev v višini 34 milijonov evrov.

Kot je dejala, ministrstvo že od lanskega septembra spremlja cene hrane v trgovinah z namenom zaščite potrošnikov in večje transparentnosti med ponudniki hrane končnemu potrošniku. Spremljajo tudi cene prehrambnih izdelkov v spletnih trgovinah. “Na področju veterinarstva in varstva rastlin moram žal opozoriti na pojav karantenskih bolezni in škodljivcev, naše vinograde ogroža »zlata trsna rumenice«, ki jo širi karantenski škodljivec ameriški škržat. Ravno včeraj sem s hrvaško ministrico podpisala sporazum o še boljšem in trdnejšem sodelovanju služb na obeh straneh meje pri borbi proti tej bolezni. Že nekaj let je v naši soseščini afriška prašičja kuga in se je na Hrvaškem močno približala Sloveniji.”

Povedala je, da je nepredstavljivo, da so nekatere kmetije ostale brez hiš, kmetijskih objektov, živali, mehanizacije in opreme in tudi brez zemljišč, ali pa so ta močno poškodovana. “Ponosna sem na izjemno solidarnost in srčnost, ki ste jo pokazali sosedje v težavah ob neurju, ko ste reševali gola življenja in v dneh, ko se je voda umaknila in je ostalo opustošanje, ko v stiski pomagate s krmo, nastanitvijo in pri čiščenju kmetij.”

Agra poskuša biti zrcalna slika slovenskega kmetijstva in podeželja

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je spomnil, da so se na Agri, ki poskuša biti zrcalna slika slovenskega kmetijstva in podeželja, vedno soočali s problemi, ki so povezani s klimo z vremenom, ekologijo in razvojem. Tudi na Pomurskem sejmu so se s strahom ozirali v kraje in pokrajine, ki so jih ujme najbolj prizadele in opazovali dvigovanje Mure, ki je preko podtalnice zalila tudi eno tretjino sejemskih površin. “A tako kot pri vojni v letu 1991 in coroni v letu 2020 tudi pri tej nesreči ostajamo optimisti. Optimisti smo zato, ker dojemamo Agro kot naše poslanstvo, v katerem se zrcali skrb za prihodnost slovenskega podeželja, skrb za kakovost slovenskih živilskih proizvodov in skrb za slovenskega kmeta. In prav slovenski kmetje so znali skozi stoletja ohranjati tradicijo pridelave hrane in ohranjali kulturno dediščino in odlične izdelke, ki se lahko kot naši športniki kosajo na svetovni sceni. Na Agri iščemo rešitve tudi za probleme klimatskih sprememb ter kmetijske politike Evrope in sveta.”

Omenil je, da so na sejmu ponosni, da je indijska veleposlanica izbrala Slovenijo in Agro kot priložnost za promocijo Indije v Evropi. Indija je med drugim tudi pobudnica ideje, da OZN razglasi leto 2023 za mednarodno leto prosa. “Proso je bilo med prvimi žiti, ki je bilo vzgojeno in so ga uporabljali milijoni ljudi po svetu pa tudi v Sloveniji. Indija pa ni pristala prvič samo na Agri, ampak je v tem tednu pristala tudi na luni.” 

Županja je vsem izrekla prisrčno dobrodošlico v mestu sejmov in penine

Županja Gornje Radgone Urška Mauko Tuš je izrazila prisrčno dobrodošlico vsem zbranim v mestu sejmov in penine; razstavljavcem in obiskovalcem. “Sejem Agra zagotovo, v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, s predstavniki številnih stanovskih organizacij iz področja kmetijstva, z izobraževalnimi ustanovami in številnimi deležniki v kmetijsko-predelovalni panogi, sooblikuje smernice kmetijske politike v naši državi. Visoke številke obiskovalcev dokazujejo, kako pomembno vlogo ima ta sejem pri informiranju, spremljanju novosti in širjenju znanja za kmetovalce.”

Predstavlja se 1700 razstavljavcev iz 35 držav

Na sejmu se bo v šestih dneh predstavljalo 1700 razstavljavcev iz 35 držav. Agra prinaša temeljne novosti s področij tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo, so zapisali organizatorji. Prvič je na sejmu dejavno Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport, ki na ta način krepi pomen kmetijstva pri povezovanju z gospodarstvom, turizmom in športom.

Sejem Agra v številkah:

• 1700 razstavljavcev
• 35 sodelujočih držav (neposredno 18, zastopanih 17)
• 24.650 m2 razstavnih površin v halah
• 28.000 m2 zunanjih razstavnih površin
• 3.000 m2 razstav živali
• 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža, prireditveni prostor
• razstavni prostor skupaj: 70.950 m2

Za obiskovalce so še posebej zanimive strokovne predstavitve govedoreje, konjereje, drobnice ter razstava avtohtonih pasem domačih živali s ponudbo izdelkov kmetij. Maneža bo vsak dan prizorišče atraktivnih revij. Vabijo tudi razstava malih živali, rib v ribniku in vrtec malih živali za najmlajše. Predstavljeno bo cikasto govedo, lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj, krškopoljski prašič (zaradi tveganja prašičje kuge brez živih živali), oplemenjena jezersko-solčavska ovca, bovška ovca, istrska pramenka, drežniška koza, štajerska kokoš in kranjska čebela V nedeljo bo potekal prikaz vodenja teličkov s strani rejskega podmladka. Ponedeljek je tradicionalno dan govedoreje s podelitvijo zvoncev najvišje ocenjenemu govedu iz razstave po posamezni pasmi. Na razstavi konj bodo sodelovale slovenske priznane rejske organizacije, ki predstavljajo pasme: posavski konj, lipicanec, slovenski hladnokrvni konj, haflinger, ljutomerski kasač in bosanski planinski konj.

Novost je lesen kozolec

S praktičnimi nasveti bodo postregli praznično urejeni osrednji sejemski vrt Biotehniške šole Rakičan, poligon Zeleni dragulji narave, permakulturni center Pomurskega sejma z vzorčnim čebelnjakom in hiško iz slamnatih bal, Povezovalnica pod novim sejemskim kozolcem, gozdno parkovni nasad ter nasad starih sort jablan in trt, razširjenih v Sloveniji. Letošnja nova pridobitev Pomurskega sejma je tradicionalen lesen kozolec toplar v vzorčnih sejemskih vrtovih. Toplar bo v prihodnje prizorišče predstavitev strokovnih vsebin obiskovalcem sejma. V velikosti šest krat dvanajst metrov bo v pritličju omogočal tematske razstave, v nadstropju pa delavnice in okrogle mize.

Tudi letos pripravljajo pester strokovni in spremljevalni progam

Sejem bodo spremljali številni strokovni posveti, predavanja in okrogle mize na aktualne tematike Vsebinski poudarki bodo na mednarodnem letu prosa, mladih v kmetijstvu, inovacijah in digitalizaciji kmetijstva prihodnosti, podnebnih spremembah in vodnih virih, ekološkem kmetijstvu, hrani iz naše bližine, prehranski varnosti, krepitvi podeželskih območij, biotski raznovrstnosti, našem gozdnem in lesnem bogastvu, prehranski in energetski samooskrbi ter obnovitvenem kmetijstvu.

Spremljevalni in družabni program bodo zaznamovali sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, tekmovanje v plesanju polke, prikaz vodenja teličkov s strani najmlajših rejcev, srečanje starodobnih traktorjev Steyr, tekmovanje v vlečenju vrvi in številna druga stanovska srečanja.

Tekmovanja:

• šahovski turnir (sobota, 10.00)
• 23. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov (nedelja, 10.00)
• tekmovanje v vlečenje vrvi
• tekmovanje v plesanju polke
• plesanje maskot

Družabne prireditve:

• srečanje mladih kmetov in podeželske mladine (sobota, nedelja)
• srečanje kmečkih žena in deklet
• srečanje Evropskega reda vitezov vina, Konzulata za Slovenijo (torek)
• srečanje Združenja slovenskega reda vitezov vina (torek)
• srečanje sommelierjev (torek)
• vodene pokušnje vin z ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona 2023 z Majo Pečarič, Vinsko kraljico Slovenije 2023
• strokovno vodeni ogledi sejma, vzorčnih nasadov in razstav živali (vse dni)
• 13. srečanje starodobnih traktorjev Steyr (četrtek)

Otroški kotiček vabi v halo D1 (prašičerejski paviljon) in v halo D2 (hlev avtohtonih živali). Razen v otroških vrtcih in delavnicah bodo lahko najmlajši uživali v lunaparku in ob napihljivih igralih.

Vstopnice so cenejše v spletnem nakupu

Od 26. do 31. avgusta bo sejem za obiskovalce odprt med 9.00 in 18.00 uro, v spletnem nakupu je vstopnico mogoče kupiti po ugodnejši ceni. Na voljo so sicer tudi ugodnejše družinske vstopnice, vstopnice za dijake in študente, za upokojence, … Za otroke do 6 let in invalide na vozičkih s spremljevalcem ni vstopnine. Parkiranje bo brezplačno.