Bo Rusija še imperij

Ruska država se je pred Sovjetsko zvezo uradno imenovala Ruski imperij. Tega je nasledil sovjetski, ustanovil ga je Lenin. Ruska federacija, ki je nasledila sovjetski imperij, bi rada ohranila tudi njegov status svetovne velesile ….

Ruski imperij

Ruski imperij je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917. Leta 1866, ko je imel ta imperij največji obseg, je bil največja država na svetu, segal je od Evrope čez Azijo do Severne Amerike, njegova je bila do tega leta tudi Aljaska. Leta 1867 pa je ruska vlada Aljasko prodala vladi Združenih držav Amerike za 7.200.000 dolarjev. Po porazih v prvi svetovni vojni in revolucijah v letu 1917 je Ruski imperij razpadel, a so ga boljševiki pod Leninom znova vzpostavili v državi, ki se je imenovala Sovjetska zveza. Ta je po zmagi v drugi svetovni vojni postala svetovna velesila in se kot taka spoprijemala z Zahodom za primat na planetu, zlasti v oboroževalni in vesoljski tekmi. Sovjetska zveza je prenehala obstajati v letu 1991, ko je razpadla na več držav, njena glavna naslednica pa je postala Ruska federacija. Ta Zahodu ni bila več kos. Po ruskem napadu na Ukrajino pa vse bolj kaže, da hoče ruska država ponovno vzpostaviti svoj imperialni status. Vojna v Ukrajini se vse bolj izkazuje kot njen spoprijem z Natom kot zahodnim vojaškim zavezništvom. Ukrajina ruskega napada brez velike pomoči Zahoda ne bi vzdržala. Države, ki mejijo na Ukrajino, Belorusijo in rusko enklavo v Kaliningradu, pa opozarjajo, da se Rusija v primeru zmage v Ukrajini ne bi ustavila, ampak bi slej ko prej napadla tudi baltske in skandinavske države in seveda Poljsko. Rusija si poraza v Ukrajini enostavno ne more privoščiti, v tem primeru bi bilo njenih imperialnih ambicij konec. Njeno nekdanjo vlogo glavnega nasprotnika Zahoda očitno že nekaj let počasi, a neustavljivo prevzema Kitajska.

Stoletnica Leninove smrti

Pred nekaj dnevi, 21. februarja, je skoraj neopazno minilo sto let od smrti Vladimirja Iljiča Lenina, ustanovitelja sovjetskega imperija. Naj ob tej obletnici obudim svoj osebni spomin na srečanje z njegovo dediščino. »Bilo je leta 1971, ko sem tudi jaz romal na 'božji grob'. Mnogi kristjani romajo na božji grob v Jeruzalemu. Naj mi ne zamerijo, če z imenom božji grob poimenujem Leninove posmrtne ostanke v moskovskem mavzoleju. Ko sva s sošolcem in prijateljem iz mladih let pred pol stoletja, septembra 1971, odpotovala v Sovjetsko zvezo, sva šla v Moskvi počastit tudi ustanovitelja sovjetske države. Prostovoljno. Postavila sva se v vrsto na Rdečem trgu in potrpežljivo napredovala do svetega kraja svetovnega komunizma. Njegovo balzamirano telo se mi ni zdelo nič navdušujočega, prej nekaj morbidnega, bolj se me je dotaknila 'pobožnost', s katero so tedanji sovjetski ljudje množično hodili mimo njega in se mu priklanjali. Spoštljiv odnos do njega sem ohranil tudi v času študija, ko sem prebral kar nekaj njegovih del. Pozneje sem bral, da je že on vzpostavil vse tiste postopke, ki jih je Stalin prignal do skrajnosti v množičnem pobijanju ne le nasprotnikov revolucije, ampak tudi komunistov, celo starih boljševikov. Načinu prevzema oblasti, kakršnega je uporabil v svojem vodenju revolucije oktobra 1917, se danes reče terorizem. Tudi poznejša sovjetska leta v svojem poteku in številnih žrtvah spominjajo na najbolj nasilno obdobje francoske revolucije v letih 1793–1794, ki se imenuje jakobinski teror. Če bi Leninov poskus propadel, bi tudi njegovo ime imelo le negativni pomen. Ker pa je uspel in je ustanovil sovjetsko državo, ki je postala druga največja velesila 20. stoletja in trajala 70 let, bo v zgodovini ostal zapisan ne le kot revolucionar, ampak tudi kot velik državnik.« Tako sem srečanje z Leninom opisal v svoji knjigi Mihatov besednjak (2022, geslo Lenin). Takšno je bilo moje osebno srečanje z Leninovo dediščino. Ob letošnji stoti obletnici njegove smrti pa lahko ugotovimo, da je ta nekoč mogočni revolucionar in državnik tako rekoč pozabljen …

Lenin in Putin

Putin je v govoru, ki ga je imel le tri dni pred napadom na Ukrajino februarja 2022, odrekel Ukrajini status samostojne države in ga označil za nezakonit ostanek iz Leninovega obdobja. »Zaradi boljševiške politike je nastala sovjetska Ukrajina, ki jo še danes lahko imenujemo Ukrajina Vladimirja Iljiča Lenina. On je njen avtor in arhitekt.« Kritiziral je Lenina tudi zato, ker je Ukrajini in drugim republikam omogočil pravico do odcepitve in tako nastavil »najnevarnejšo časovno bombo«. Zavrnil pa je pobude, da bi odstranili Leninove ostanke iz mavzoleja na Rdečem trgu. »Mislim, da je treba truplo pustiti tam, dokler obstajajo ljudje, in teh je kar nekaj, ki z njim povezujejo svoja življenja, usode in določene dosežke sovjetske dobe.« (Vir: 24 ur.com) Kakorkoli že: Putin ni kot Lenin in tudi novi car bržkone ne bo.