Vsebina zakona

Banke po odločitvi vrhovnega sodišča glede kreditov v frankih izpostavljajo pravno negotovost

A.S./STA
15. 11. 2023, 15.51
Deli članek:

Odločitev vrhovnega sodišča glede ničnosti notarskega zapisa kreditne pogodbe v švicarskih frankih po mnenju Združenja bank Slovenije kaže na nepoznavanje bančnega področja. V slovenski prostor vnaša pravno negotovost, posebej zaradi retroaktivne razlage vsebine zakona, so zapisali.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Zadnje odločitve vrhovnih sodnikov izrecno odstopajo od njihovih odločitev in stališč pred letošnjim letom brez obrazložitve razloga za spremembo ter brez vzdržne podlage, so kritični v Združenju bank Slovenije. Nasprotujoče in spreminjajoče odločitve po njihovih opozorilih vnašajo negotovost v slovenski pravni red, posebej še z retroaktivno razlago vsebine zakona.

"Utemeljitve in stališča vrhovnega sodišča kažejo na nepoznavanje bančnega področja ter bodo lahko imele negativne posledice na potrošnikovo možnost izbire produktov," so med drugim zapisali na združenju, za sodno prakso vrhovnih sodnikov pa ocenili, da "spodbuja moralni hazard".

V združenju so spomnili na sodbo Sodišča EU v zadevi Andriciuc, katere bistvo je po pojasnilih združenja bank ta, da mora biti stopnja informiranja potrošnikov določene intenzivnosti, ne pa v predpisovanju točnega načina informiranja, na primer z izdelavo grafičnih prikazov in izračunov. Stališče vrhovnega sodišča določa izrecen in konkreten način pojasnilne dolžnosti, ne glede na to, da tako ekstenzivnega načina izpolnitve pojasnilne dolžnosti po opozorilih združenja bank ni predpisovala niti zakonodaja v času sklenitve kreditne pogodbe, niti ga ne predpisuje današnja zakonodaja, niti ni v skladu s stališčem, ki ga je vrhovno sodišče zavzelo leta 2018. Tedaj je vrhovno sodišče tak način predpisovanja izpolnitve pojasnilne dolžnosti označilo kot nasprotujoče ustavni prepovedi povratne veljavnosti predpisov, so dodali.

"Vrhovno sodišče z nasprotujočimi in spreminjajočimi odločitvami vnaša negotovost v slovenski pravni red, še posebej, ker za nazaj ureja razmerja v ekstenzivni obliki, ne glede na takratno zakonodajo, kar postavlja tudi vprašanji prepovedi retroaktivnosti in pravne varnosti," so prepričani v združenju.

Banka je kreditojemalca opozorila na valutno tveganje in mu obrazložila, da se vrednost švicarskega franka v primerjavi z evrom lahko giblje v obe smeri, so zagotovili v združenju in dodali, da je kreditojemalca na valutno tveganje opozoril tudi notar v primeru zapisa kreditne pogodbe v obliki notarskega zapisa, kar za vrhovno sodišče ne zadostuje.

Vrhovno sodišče je po mnenju združenja tudi spregledalo, da nihanje v valutnih razmerjih pomeni, da se lahko vrednost valute tako poviša kot tudi zniža. "Torej nihanja v valutnih razmerjih ne predstavljajo zgolj slabega scenarija, kot ga enostransko poudarja vrhovno sodišče, temveč lahko na drugi strani predstavlja tudi dober scenarij".

"Kaj če bi se uresničil drugi scenarij? Bi vrhovno sodišče zagovarjalo stališče kreditojemalcev, ki se niso odločili za kredit v tuji valuti švicarski frank in bi tožili banko, ker jim je predstavila (le) slab scenarij ter so se zato odločili za finančno manj ugoden kredit v drugi (domači) valuti," se sprašujejo v združenju. Edino pravilno se jim na združenju zdi, da banka objektivno predstavi možnost nihanja menjalnega tečaja v eno in v drugo smer. "Še posebej, ker nihče ni mogel predvideti, v katero smer se bo menjalni tečaj obrnil," so poudarili. Kreditojemalec je iz informacij, ki jih je prejel od banke, vsekakor mogel in moral razumeti, da se lahko odloči za kredit v evrih brez valutnega tveganja, vendar z višjo obrestno mero, ali za kredit v švicarskih frankih z valutnim tveganjem ter nižjo obrestno mero, so prepričani.

"Dejstvo, da je bilo zavedanje o prevzemu tveganja jasno, izhaja že iz dejstva, da so se številni kreditojemalci odločili za kredit v evrih z višjo obrestno mero, saj niso želeli prevzeti valutnega tveganja," so jasni v Združenju bank Slovenije.

Vrhovno sodišče je oktobra izdalo sodbo, s katero ugodilo zahtevku na ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe v tej valuti in ugotovilo, da banka zaradi zaprtih deviznih pozicij ni imela valutnega tveganja.