Pri Bazovici poklon ustreljenim slovenskim rodoljubom

Pri spomeniku na gmajni pri Bazovici je bila danes slovesnost v spomin na štiri slovenske rodoljube, ki so jih tam ustrelili pred 92 leti. Slavnostni govornik minister Matej Arčon je dejal, da se je vredno boriti za popravo krivic, pa tudi za sožitje. Če bomo enotni, je Evropa po njegovih besedah sposobna premagati tudi ta nenavadni čas.

BAZOVICA > Na osrednji slovesnosti ob 92-letnici ustrelitve bazoviških junakov se je zbrala velika množica ljudi. Prisotne so nagovorili tržaški pokrajinski predsednik ANPI-VZPI Fabio Vallon, beneški kulturni delavec Giorgio Banchig, minister za Slovence v zamejstvu in po svetue Matej Arčon, župan Trsta Roberto Dipiazza in predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar. Ob županih okoliških občin, senatorki Tatjani Rojc, deželnem svetniku Marku Pisaniju ter novem generalnem konzulu Slovenije Gregorju Šucu in konzulu Petru Golobu je sedel tržaški prefekt Annunziato Vardè. Dopoldanskega pohoda v spomin na štiri junake se je udeležilo več kot dvesto pohodnikov.

Bazoviške junake Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, člane tajne antifašistične organizacije Borba, so na podlagi sodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča na gmajni pri Bazovici blizu Trsta ustrelili 6. septembra 1930.

Beneški kulturni delavec Giorgio Banchig je v svojem govoru spomnil na mračna leta Benečije in izpostavil, da je bilo v dolinah pod Matajurjem Slovencem huje v povojnem času kot med fašizmom. Pozval je k uresničevanju zaščitnega zakona in k vlaganju v mlade Slovence v Benečiji.

Vredno se je boriti za popravo krivic

"Na tem kraju moramo biti ponižni, ker nam spomin na bazoviške žrtve pripoveduje o tem, kako krhek je mir in kako šibka je človečnost, ko zapihajo vetrovi sovraštva," je v govoru na osrednji slovesnosti dejal minister Matej Arčon.

A po njegovih besedah moramo biti tudi drzni in pogumni. "Pogumen je ta, ki ne odvrača glave od stiske in bolečine sočloveka. Ta, ki se je pripravljen odreči svojemu udobju za skupno dobro, za pravičnejšo družbo, za zdravo okolje, za svet, kakršnega si želimo za naše otroke. Pogumen pa ni tisti, ki najbolj glasno kriči. In kričanja je v teh dneh okoli nas veliko," je dejal minister.

Kot je opozoril, v marsikateri evropski državi prihajajoča ekonomska stiska na površje političnega življenja potiska skrajnosti. "V slovenski družbi se soočamo z razdiralnostjo sovražnega govora in le počasi se v zadnjih treh mesecih v javni dialog vračata strpnost in medsebojno spoštovanje," je dodal.

Po ministrovem prepričanju se je vredno boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic. "Ampak se je vredno boriti tudi za sožitje: ne le za strpno sobivanje, temveč za ustvarjalno sodelovanje med narodi. Če bomo enotni, če bomo pogumni, je Evropa, v kateri sta prijateljski Slovenija in Italija skupaj, sposobna premagati tudi ta nenavadni čas. In iz krize vstati močnejša ter srečnejša," je sklenil Arčon.

Prizadevanja za rehabilitacijo bazoviških junakov

Bazoviški junaki v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste, zato si odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji prizadeva za njihovo rehabilitacijo. Pomembno vlogo pri tem bi lahko imela poteza slovenskega in italijanskega predsednika Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, ki sta se četverici julija 2020 skupaj poklonila ob spomeniku pri Bazovici.

Da bazoviški junaki niso teroristi, je v govoru na današnji slovesnosti dejal tudi tržaški pokrajinski predsednik ANPI-VZPI Fabio Vallon. Kot na spletni strani poroča Primorski dnevnik, je prepričan, da bi morali stati ob boku Giacoma Matteottija, Antonia Gramscija, bratov Rosselli in vseh velikih italijanskih in evropskih antifašistov.

27. septembra slavnostna akademija Društva TIGR Primorske

Današnja slovesnost je vrhunec niza dogodkov, ki jih prireja odbor za proslavo bazoviških junakov in so potekali tudi v Ljubljani in Kranju. Niz prireditev se bo sklenil 27. septembra v Novi Gorici s slavnostno akademijo Društva TIGR Primorske ob 95-letnici ustanovitve tega protifašističnega gibanja.

---