Štrukelj: Cepivo AstraZenece ne vsebuje celic nerojenih otrok

“Število umrlih pada kljub temu, da število okužb raste. To je moč pripisati precepljenosti stanovalcev v domovih starejših občanov in prebolevnosti covida-19,” je povedal Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Kot pravi, Evropska agencija za zdravila trenutno opravlja reden pregled za cepiva CureVac, Sputnik V in NovaVax. Med drugim je zagotovil, da “cepivo AstraZenece ne vsebuje nikakršne celice ali kar koli v zvezi z nerojenimi abortiranimi otroki”.

 Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani Foto: STA
Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani Foto: STA

LJUBLJANA > Po besedah Boruta Štruklja je v svetu ta trenutek v tretji fazi kliničnega preizkušanja 23 cepiv. “V EU in na Emi potekajo trije tekoči pregledi, in sicer za cepivo CureVac, za katerega smo tudi v Sloveniji že podpisali pogodbo, Sputnik, pri katerem gre pregled proti koncu, in ko bo dokumentacija popolna, bo evropska agencija za zdravila dokončno odločila, ter NovaVax,” je nanizal na novinarski konferenci.

NovaVax kaže učinkovitost tudi proti britanskemu in južnoafriškemu sevu

“NovaVax nas veseli, saj smo do zdaj imeli na razpolago cepiva na osnovi DNK ali RNK. To cepivo pa vsebuje protein, torej se približuje tistim klasičnim cepivom, ki smo jih doslej uporabljali za različne kužne bolezni,” je pojasnil. Cepivo vsebuje kombinatni protein S, popolnoma enako beljakovino, kot jo uporablja virus in s katero se “pripne” na površino celic.

“Narejenih je bilo več različnih študij na različnih koncih sveta. 37.000 prostovoljcev je prešlo klinično testiranje in družba objavlja razveseljiv podatek, da je cepivo 90-odstotno učinkovito, kar je zelo visoko. Pomembno je, da kaže učinkovitost tudi proti britanskemu in južnoafriškemu sevu,” je povedal Štrukelj.

Cepivo AstraZeneca: manj kot en primer strdka v možganih na milijon cepljenj

Kot je dejal, je skupina neodvisnih strokovnjakov, ki so delovali pri Emi na področju bioloških zdravil, podala priporočila glede cepiva AstraZeneca. “Cepivo je varno in učinkovito,” je poudaril. “Imamo idealno učinkovitost, ko cepivo varuje pred okužbo, in bazično, kjer cepivo prepreči hujši potek bolezni in hospitalizacijo. In to je tisti bazični cilj, ki mu sledimo zdaj,” je pojasnil.

Glede varnosti cepiva AstraZeneca je opozoril, da nemški inštitut Paul Erlich skupaj z drugimi nemškimi raziskovalci s cepivom povezuje izjemno redek primer tromboze v možganih. “Šlo naj bi za manj kot en primer na milijon cepljenj,” je pripomnil Štrukelj in postregel s primerjavo: “Pri oralni kontracepciji, ki jo uporablja veliko žensk, je verjetnost pojava strdka 1000 na milijon.”

V Sloveniji še ni bilo pojava krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece. A če po cepljenju pričakovani neželeni učinki v 72 urah ne izzvenijo, vseeno priporoča, naj posameznik pokliče osebnega zdravnika in mu pove, za kaj gre. Denimo v primeru hudih glavobolov, zamegljenega vida ali oteženega govora.

Klicni centri naj razblinijo čim več dvomov v cepljenje

Neodvisna skupina strokovnjakov članicam EU priporoča tudi, naj ne pripravijo le kartončka o cepljenju, z vrsto in serijo cepiva ter datumom, ampak dodajo več informacij. “Dodajo naj opis pričakovanega odgovora organizma po cepljenju. S tem bi se izognili strahu oziroma temu, da bi ljudje mislili, da gre za neželeni stranski učinek. Potrdilo naj vsebuje tudi napotke, kaj pri takih reakcijah narediti, katero protibolečinsko sredstvo ali sredstvo proti povišani temperaturi vzeti,” je naštel.

V strokovni skupini ponovno apelirajo naj se ne vrši pritisk na posameznike, ki ta trenutek mogoče še dvomijo v cepljenje. “Zato želimo, da bi bilo čim več klicnih centrov, da se razblinijo vsi dvomi. Verjamemo v znanost in verjamemo, da smo na pravi poti. Samo množično cepljenje nam bo omogočilo vsaj približno normalno poletje,” je dejal Štrukelj.

“Cepivo ne vsebuje nikakršne celice ali kar koli v zvezi z nerojenimi abortiranimi otroki”

Štrukelj se je dotaknil tudi izdelave DNK-vektorskih cepiv AstraZeneca, Johnson&Johnson in Sputnik, za katera uporabljajo sesalske celice. Natančneje, polemike glede cepiva AstraZeneca in celice HEK 293. “Zgodovinsko je bila ta celica izolirana iz spontano abortiranega osebka, in sicer iz ledvic, leta 1971. Nato pa milijardokrat prenešena v laboratorije in modificirana. Torej, cepivo ne vsebuje nikakršne celice ali kar koli v zvezi z nerojenimi abortiranimi otroki,” je zagotovil. “Kot znanstvenik in neodvisni strokovnjak zagotavljam, da ta celica ne predstavlja nobene take povezave, kot se je zdaj pisalo,” je dodal.


Najbolj brano