ponedeljek, 13. maj 2024 leto 29 / št. 134
Globalno zavajanje: Kako lažno poročanje Zahoda o Rusiji in Kitajski ogroža svet in ohranja ameriško prevlado
Jeffrey D. Sachs, profesor trajnostnega razvoja, zdravstvene politike in upravljanja na ameriški univerzi Columbia, posebni svetovalec treh generalnih sekretarjev OZN in avtor več opaznih knjig je v znanem avstralskem mediju pojasnil, zakaj je poročanje, ki ga vsak dan opravljajo največje zahodne agencije skupaj s številnimi zahodnimi mediji, v resnici – zavajanje.
“Svet je v veliki meri na robu jedrske katastrofe zaradi neuspeha zahodnih političnih voditeljev, da bi bili odkriti glede vzrokov za stopnjevanje svetovnih konfliktov. Vztrajna zahodnjaška pripoved, da je Zahod plemenit, medtem ko sta Rusija in Kitajska zlobni, je preveč preprosta in izjemno nevarna.
Ironija je, da so bile ZDA od leta 1980 udeležene v najmanj 15 čezmorskih vojnah po izbiri (Afganistan, Irak, Libija, Panama, Srbija, Sirija in Jemen, če naštejemo samo nekatere), medtem ko Kitajska ni bila v nobeni, Rusija pa samo v enem (Sirija) onkraj nekdanje Sovjetske zveze.
Gre za poskus manipulacije javnega mnenja, ne pa za ukvarjanje z resnično potrebno krizno diplomacijo.
Bistvena pripoved o Zahodu je vgrajena v nacionalno varnostno strategijo ZDA.
Osrednja ideja ZDA je, da sta Kitajska in Rusija neizprosni sovražnici, ki "poskušata spodkopati ameriško varnost in blaginjo".
Te države so po mnenju ZDA »odločene, da bodo naredile gospodarstva manj svobodna in manj pravična, da bi lahko povečevala svoje vojske ter za nadzor informacij in podatkov za zatiranje svojih družb in širjenje njihovega vpliva.«
Ironija je, da so bile ZDA od leta 1980 udeležene v najmanj 15 čezmorskih vojnah po izbiri (Afganistan, Irak, Libija, Panama, Srbija, Sirija in Jemen, če naštejemo samo nekatere), medtem ko Kitajska ni bila v nobeni, Rusija pa samo v enem (Sirija) onkraj nekdanje Sovjetske zveze.
ZDA imajo vojaška oporišča v 85 državah, Kitajska v 3 in Rusija v 1 (Sirija) zunaj nekdanje Sovjetske zveze.
Predsednik Joe Biden je promoviral to pripoved in izjavil, da je največji izziv našega časa tekmovanje z avtokracijami, ki si »skušajo okrepiti lastno moč, izvažati in razširiti svoj vpliv po vsem svetu ter opravičujejo svojo represivno politiko in prakse kot učinkovitejši način za reševanje današnjih izzivov.«
Ameriška varnostna strategija ni delo katerega koli posameznega ameriškega predsednika, ampak ameriških varnostnih ustanov, ki so večinoma avtonomne in delujejo za zidom tajnosti.
Prekomerni strah pred Kitajsko in Rusijo se prodaja zahodni javnosti s prirejanjem dejstev.
ZDA imajo vojaške baze v 85 državah, Kitajska v 3 in Rusija v 1 (Sirija) zunaj nekdanje Sovjetske zveze.
Generacijo prej je George W. Bush mlajši javnosti prodajal idejo, da je največja ameriška grožnja islamski fundamentalizem, ne da bi omenil, da je CIA skupaj s Savdsko Arabijo in drugimi državami ustvarila, financirala in napotila džihadiste v Afganistan, Sirijo in drugod za bojevanje v ameriških vojnah.
Vzemimo tudi primer invazije Sovjetske zveze na Afganistan leta 1980, ki je bila v zahodnih medijih prikazana kot dejanje neizzvane perfidnosti. Leta kasneje smo izvedeli, da je pred sovjetsko invazijo dejansko potekala operacija Cie, katere namen je bil izzvati sovjetsko invazijo!
Iste napačne informacije so se pojavile v zvezi s Sirijo. Zahodni tisk je poln obtožb proti Putinovi vojaški pomoči sirskemu Bašarju al Asadu od leta 2015, ne da bi omenili, da so ZDA podprle strmoglavljenje al Asada od leta 2011, pri čemer je CIA financirala veliko operacijo (Timber Sycamore) za strmoglavljenje Asad leta pred prihodom Rusije.
Ali nedavno, ko je predsednica predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi nepremišljeno odletela na Tajvan kljub opozorilom Kitajske, noben zunanji minister G7 ni kritiziral Pelosijeve provokacije, vendar so ministri G7 skupaj ostro kritizirali "pretirano reakcijo" Kitajske na Pelosijevo potovanje.
Zahodna pripoved o ukrajinski vojni je, da gre za neizzvan napad Putina v prizadevanju za ponovno vzpostavitev ruskega imperija.
Obstaja samo ena država, katere samorazglašena fantazija je biti prevladujoča sila sveta: ZDA.
Vendar se resnična zgodovina začne z obljubo Zahoda sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, da se Nato ne bo širil na vzhod, čemur so sledili štirje valovi širitve Nata: leta 1999 so bile vključene tri srednjeevropske države; leta 2004 je vključil še 7 držav, vključno s črnomorskimi in baltskimi državami; leta 2008 se je zavezal, da se bo razširil na Ukrajino in Gruzijo; in leta 2022 je povabil še štiri azijsko-pacifiške voditelje v Nato, da bi lahko napadli Kitajsko.
Prav tako zahodni mediji ne omenjajo vloge ZDA pri strmoglavljenju ukrajinskega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča leta 2014; neuspeh vlad Francije in Nemčije, ki sta garanta sporazuma iz Minska II, da bi pritisnili na Ukrajino, naj izpolni svoje zaveze; obsežno oborožitev poslano s strain ZDA v Ukrajino v času Trumpove in Bidnove administracije pred vojno; niti ne omenjajo zavrnitve ZDA, da bi se pogajala s Putinom o širitvi Nata na Ukrajino.
Seveda Nato pravi, da ima zgolj obrambne namene, tako da se Putin ne bi smel ničesa bati.
Z drugimi besedami, Putin se ne bi smel ozirati na operacije Cie v Afganistanu in Siriji; Natovo bombardiranje Srbije leta 1999; Natovo strmoglavljenje Moamerja Gadafija leta 2011; Natovo okupacija Afganistana za 15 let; niti na Bidnov "gaf", ki poziva k Putinovi odstavitvi (kar seveda sploh ni bil gaf); niti ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austin, ki je izjavil, da je cilj ameriške vojne v Ukrajini oslabitev Rusije.
V središču vsega tega je poskus ZDA, da ostanejo svetovna hegemonistična sila s krepitvijo vojaških zavezništev po vsem svetu, da bi zadržali ali premagali Kitajsko in Rusijo. To je nevarna, zavajajoča in zastarela ideja. ZDA imajo le 4,2 % svetovnega prebivalstva in zdaj le 16 % svetovnega BDP (merjeno po mednarodnih cenah).
V središču vsega tega je poskus ZDA, da ostanejo svetovna hegemonistična sila s krepitvijo vojaških zavezništev po vsem svetu, da bi zadržali ali premagali Kitajsko in Rusijo.
To je nevarna, zavajajoča in zastarela ideja. ZDA imajo le 4,2 % svetovnega prebivalstva in zdaj le 16 % svetovnega BDP (merjeno po mednarodnih cenah).
Pravzaprav je skupni BDP G7 zdaj manjši od BDP BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), medtem ko G7 predstavlja le 6 odstotkov svetovnega prebivalstva v primerjavi z 41 odstotki v BRICS.
Obstaja samo ena država, katere samorazglašena fantazija je biti prevladujoča sila sveta: ZDA.
Čas je že, da so ZDA prepoznale prave vire varnosti: notranjo socialno kohezijo in odgovorno sodelovanje s preostalim svetom, namesto iluzije hegemonije.
S tako spremenjeno zunanjo politiko bi se ZDA in njihovi zavezniki izognili vojni s Kitajsko in Rusijo ter omogočili svetu, da se sooči z neštetimi okoljskimi, energetskimi, prehrambenimi in socialnimi krizami.
Predvsem pa bi morali evropski voditelji v tem času izjemne nevarnosti slediti resničnemu viru evropske varnosti: ne hegemoniji ZDA, temveč evropski varnostni ureditvi, ki spoštuje legitimne varnostne interese vseh evropskih držav, zagotovo vključno z Ukrajino, pa tudi Rusijo, ki se še naprej upira širitvi Nata v Črno morje.
Evropa bi morala razmisliti o dejstvu, da bi neširitev Nata in izvajanje sporazumov iz Minska II preprečila to strašno vojno v Ukrajini.
Na tej stopnji je diplomacija, ne vojaška eskalacija, prava pot do evropske in svetovne varnosti.”
