Borbe za enakopravnost med moškimi in ženskami so zgolj ena od bitk feminizma 

Skupina žensk premišljuje o svojih temeljnih težavah

V Slovenskem mladinskem gledališču bo v petek, 16. decembra ob 19.30 premiera predstave po besedilu Simone Semenič žbam! v režiji Vita Tauferja. Po njegovih besedah se besedilo, ki ga je opisal kot izjemno duhovitega, ukvarja s temeljnimi današnjimi temami, "vozli tega trenutka, ko enostavno pretekli odgovori ne zadoščajo". V predstavi ne dajejo odgovorov, ampak razpirajo vprašanja, "vprašanja, ki si jih zastavlja skupina žensk, ki je prišla v neko klet, da bi premislile svoje temeljne težave s svetom, možmi, družino, a pogoj da bi to opravile, je, da se s tega sveta izločijo".

Kot je na novinarski konferenci povedal direktor SMG Tibor Mihelič Syed, so sprva želeli na oder postaviti besedilo Simone Semenič 5fantkov.si. v Tauferjevi režiji, a s to razliko, da bi prvič, odkar se omenjeno besedilo uprizarja, vloge fantkov namesto zrelih igralk igrali zreli igralci. Nato je iz Tauferjeve želje, da Simona Semenič dramo nekoliko dopolni, nastalo novo besedilo, ki pa ima kar nekaj skupnih značilnosti s 5fantkov.si. Če so v 5fantkov.si liki skozi otroško igro reproducirali vloge svojih očetov, v igri žbam! žene, ki jih igrajo zreli igralci, v želji, da bi pripravile ljubiteljsko gledališko predstavo, reproducirajo vedenjske vzorce svojih mož.

Gre za pendant drami 5fantkov.si, vendar obenem deluje povsem samostojno. Avtorica se je tokrat posvetila petim ženskam različnih profilov in različnih družinskih okolij – nemara mamam petih fantkov –, ki se enkrat tedensko dobivajo in kot ljubiteljice pripravljajo avtorsko uprizoritev s poetičnim, dasi nekoliko skrivnostnim naslovom dívčí válka. Igra v igri, spolno preobrnjena zasedba, zlasti pa duhovito preizpraševanje različnih družbenih vlog, tokrat s poudarkom na seksizmu in trenjih med spoloma, so skupni obema besediloma. Pa tudi poimenovanja iz nabora krščanskih mučencev in mučenk. Namesto blažu, vidu, denisu, juriju in krištofu bomo torej sledili doroteji, agati, neži, julijani in feliciji. Njihove igre pa nastavljajo zrcalo isti družbi.

"Ker si Semenič za osrednji navdih pri pisanju drame izbere zgodovinski trenutek oziroma historično legendo, je pričakovano, da se bo feministični boj gibal v razmerju med ženskami in moškimi."

Zala Dobovšek

"Ker si Semenič za osrednji navdih pri pisanju drame izbere zgodovinski trenutek oziroma historično legendo, je pričakovano, da se bo feministični boj gibal v razmerju med ženskami in moškimi. Danes je jasno, da so borbe za enakopravnost med moškimi in ženskami samo ena od neštetih bitk (intersekcionalnega) feminizma in še zdaleč ne edina. Navsezadnje pa se odpor tu ne kaže le zaradi pomanjkanja enakopravnosti, pač pa predvsem v kritiki uničujočih samovšečnih poglavarjev, katerih  stranski učinki so poleg lastnega zadovoljstva tudi zmasakrirani ljudje, pokrajine in hiše," je za gledališki list zapisala Zala Dobovšek.

Igrajo: Jurij Drevenšek k. g., Ivan Godnič, Uroš Maček, Sebastjan Starič k. g., Dario Varga.

Dramaturgija: Emil Filipčič, scenografija: Urša Vidic, kostumografija: Barbara Stupica, svetovalec za gib: Sebastjan Starič, lektorica: Mateja Dermelj, glasba: kolektivno delo, oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič, oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar, oblikovanje maske: Nathalie Horvat in Barbara Stupica, asistent režije: Mitja Lovše, asistentka scenografije: Mojca Madon, asistentka lektorice in šepetalka: Tereza Gosar, vodja predstave: Urša Červ.