Inštitut 8. marec se je v referendumsko kampanjo glede sprememb zakona o RTV-ju spustil po izrečenem opozorilu pred odpovedjo 38 delavkam in delavcem RTV-ja ter ostrem omejevanju opravljanja novinarskega dela na javnem RTV-ju. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Inštitut 8. marec se je v referendumsko kampanjo glede sprememb zakona o RTV-ju spustil po izrečenem opozorilu pred odpovedjo 38 delavkam in delavcem RTV-ja ter ostrem omejevanju opravljanja novinarskega dela na javnem RTV-ju. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"Merjenja javnomnenjskih agencij kažejo, da nam na referendumu lahko uspe samo, če se ga udeležimo vsi in na njem obkrožimo 'za', " je na novinarski konferenci na Trgu republike opozorila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. "Na tem referendumu se bomo odločali, v kakšni družbi želimo živeti. V avtoritarni državi, v državi, kjer ni kritičnih in neodvisnih javnih medijev, v državi, ki dopušča kršenje delavskih pravic, ali pa državi, v kateri politika ne bo diktirala novic, kjer bo javni medij kritičen, ne glede na to, kdo je na oblasti, v državi, ki bo začela udejanjati ves potencial, ki je v prebivalcih in prebivalkah Slovenije,” je dejala.

Na inštitutu so po novinarski konferenci v sporočilu za javnost poudarili, da bodo morali "vsi na strani 'za', še posebej politične stranke, v referendum vložiti še veliko truda, da se predstavi vsebina zakona, ki umika politiko od upravljanja RTV-ja, in velik pomen, ki ga ima ta odločitev za prihodnost naše skupnosti".

Sašo Hribar je na novinarski konferenci opozoril, da si trenutno enaindvajset ljudi programskega sveta lasti javni RTV in ga upravlja po svoji volji. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Sašo Hribar je na novinarski konferenci opozoril, da si trenutno enaindvajset ljudi programskega sveta lasti javni RTV in ga upravlja po svoji volji. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Zaposleni na RTV SLO Sašo Hribar, sicer tudi član sveta delavcev in programskega sveta, je bil kritičen do trenutne sestave programskega sveta in vodstva javnega zavoda. "Tako, kot je v zadnjem času v programskem svetu, ni bilo nikoli v zgodovini. Gre za programski svet totalitarizma, enoumja in kontinuitete," je dejal. Slabo vodenje se po njegovi oceni kaže tudi že na ugledu, gledljivosti in gledanosti, ki "je na nuli". "Sem za ukinitev politično lojalnega programskega sveta, zato se mi zdi pomembno, da novi zakon podpremo na referendumu," je poudaril Hribar.

Na slabe razmere in "ekscesno politizacijo na RTV-ju, ki že vpliva tudi na ustvarjalni in izobraževalni program", je opozorila tudi Zvezdana Mlakar. Solidarnost s kolegi z RTV-ja je izrazil tudi novinar časopisa Dnevnik Ervin Hladnik Milharčič. "Javno televizijo so jim preoblikovali v taborišče za prevzgojo, novinarstvo pa definirajo kot kazen. To ne bo šlo, še posebej, ker namesto profesionalnih novinarjev nameščajo politične nameščence. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da na referendumu glasujemo za," je pozval.

Kot je opozoril Aljoša Harlamov, se je treba političnemu nastavljanju na RTV-ju upreti tudi zaradi vpliva na kulturno in izobraževalno vsebino. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Kot je opozoril Aljoša Harlamov, se je treba političnemu nastavljanju na RTV-ju upreti tudi zaradi vpliva na kulturno in izobraževalno vsebino. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov je ob tem opozoril na posege v program. "Morda je bil na vrsti najprej informativni program, ampak že jutri bodo na vrsti izobraževalni, mladinski, kulturno-umetniški program," je dejal. "Tega si absolutno ne želim, saj je tudi mene vzgojil RTV. Potrebujemo čim bolj depolitizirano institucijo," je poudaril.

"Ne smemo dopustiti, da na RTV-ju zavlada enoumje"

Goran Forbici, direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, je poudaril, da med državnim in javnim medijem obstaja pomembna razlika: “V državnih medijih novinarje, ki postavljajo neugodna vprašanja in so kritični do vsake politike in oblasti, disciplinirajo, v javnih medijih pa takšni novinarji veljajo za najboljše. RTV je trenutno državni, in ne javni medij, pri čemer izvor problema ni v pomanjkanju vsake politične kulture v stranki SDS, temveč v obstoječem zakonu, ki omogoča politična imenovanja.”

Etnolog Rajko Muršič z ljubljanske filozofske fakultete je ob tem dodal, da od javnega RTV-ja upravičeno pričakujemo, da pokriva različne interese. “Zato ne smemo dopustiti, da na njej zavlada enoumje in da se predstavljajo zgolj prepričanja ene strani,” je poudaril.

"Slovenski film potrebuje partnerja v RTV-ju"

Režiser Rok Biček je poudaril pomen RTV Slovenije pri ustvarjanju slovenskega filma. "Na nedavnem festivalu slovenskega filma v Portorožu praktično ni bilo slovenskega filma, ki ne bi nastal s podporo RTV Slovenija. (...) Slovenski film nujno potrebuje partnerja, kot je RTV Slovenija. In ravno tako RTV potrebuje slovenski film, ker je to del narodnega in kulturnega bogastva," je poudaril. “Nedavno je generalni direktor RTV -ja samovoljno odvzel financiranje filmu, ki sem ga delal štiri leta. To me je spomnilo na cenzuro, ki so jo nekateri starejši kolegi doživljali pred tridesetimi leti. Slovenski film potrebuje partnerja v RTV-ju, ker brez njega ne bi videli večine sodobne filmske produkcije," je podaril.

Na Inštitutu 8. marec opozarjajo, da bo referendum uspešen le, če se ga udeležimo čim bolj množično, če se bo okoli njega oblikovala močna skupnost. Zato so v preteklem tednu začeli organizirati dogodke in srečanja po vsej Sloveniji. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Na Inštitutu 8. marec opozarjajo, da bo referendum uspešen le, če se ga udeležimo čim bolj množično, če se bo okoli njega oblikovala močna skupnost. Zato so v preteklem tednu začeli organizirati dogodke in srečanja po vsej Sloveniji. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Več kot le boj novinarjev

Kot je opozorila predsednica Društva novinarjev Slovenije Špela Stare, je “boj za RTV boj za pravico do obveščenosti in za neodvisnost naše največje kulturne ustanove, namenjene vsem. Samo skupaj lahko to ustavimo.” K čim bolj množični udeležbi je pozvala tudi predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden, ki verjame, da moramo referenduma udeležiti tako mlajši kot starejši.

Da pa bo udeležba na referendumu čim bolj množična, ne smemo pozabiti na vse oblike glasovanja. Kot je opozoril raper Zlatko Ćordić, se je do petka, 11. novembra, mogoče prijaviti na glasovanje iz tujine, ter pozval, naj to storijo vsi, ki bodo na referendumski dan zunaj meja Slovenije in v tujini nimajo stalnega prebivališča.

Kampanja pred referendumi že v polnem teku