Spletni goljufi izkoriščajo poplave

Storilci izkoriščajo pripravljenost ljudi za pomoč tistim, ki so v stiski zaradi nedavnih poplav in plazov. Policija ob tem opozarja na različne oblike goljufij, ki se lahko pojavijo tudi na spletu.

Ljubljana – Kot pojasnjujejo na policiji, je namen spletnih goljufov predvsem premoženjska korist. Trenutne razmere lahko izkoristijo tako, da ponujajo izdelke, ki so potrebni ob sanaciji poplav, kot so škornji, rokavice, orodje ali stroji, v nadaljevanju pa teh po opravljenem plačilu ne dostavijo. Druga možna oblika goljufije je, da se goljufi izdajajo za kupca, ki na spletu kupuje blago. S pojasnilom, da blaga zaradi oteženega dostopa zaradi poplav ne morejo prevzeti, prodajalca prepričajo, da v lažen spletni obrazec vpiše vse podatke svoje plačilne kartice, na katero bi domnevno v nadaljevanju nakazal sredstva. Tako posredovani podatki plačilnih kartic so nato lahko zlorabljeni. Policija zato opozarja, naj prodajalci ob prodaji ne posredujejo svojih podatkov o bančnih karticah, temveč naj kupcu sporočijo le številko bančnega računa, kamor se nakaže kupnina.

Obenem policija opozarja tudi na morebitne lažne profile na družbenih omrežjih, ki pozivajo ljudi k temu, da podarijo denar. »Pri tem spletni goljufi lahko uporabijo tako profile lažnih fizičnih oseb kot drugih organizacij, ki dejansko obstajajo,« so pojasnili na policiji. Občanom svetujejo, da se za kakršne koli finančne donacije obrnejo na uradne institucije in organe, pri čemer lahko predhodno sami na spletu preverijo resničnost in obstoj imetništva bančnih računov. Hkrati odsvetujejo kakršna koli nakazila ali predajo denarja neznanim fizičnim osebam, nakazila na neznane tuje bančne račune, nakazila sredstev v virtualnih valutah in druga mednarodna plačila.

Policija tovrstna ravnanja preiskuje kot kaznivo dejanje goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika, pri čemer je nujno, da oškodovanec zadevo prijavi. Oškodovancem svetujejo, da ob morebitnem finančnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo, kot so elektronska pošta, podatki o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke, in zadevo čim prej prijavijo na najbližjo policijsko enoto ter o tem obvestijo svojo banko.

Zlorabe plačilnih kartic

Poleg tega policija v zadnjem obdobju zaznava povečano število zlorab plačilnih kartic komitentov slovenskih bank. Letos so zabeležili že več kot 380 prijav s skupno škodo okrog 960.000 evrov. Večina zlorab se nanaša na pridobivanje podatkov kartic na spletu s t. i. ribarjenjem oziroma phishingom. Spletni goljufi na naključne telefonske številke pošiljajo kratka SMS obvestila ali elektronska sporočila, v katerih se predstavljajo v imenu slovenskih bank. V sporočilih lažno navajajo, da je treba potrditi svojo identiteto, sicer bo račun začasno izključen, ter prilagajo povezavo do spletne strani, kamor je treba vnesti podatke plačilnih kartic, davčno številko, telefonsko številko. Če prejemnik takih sporočil dejansko vnese navedene podatke, jih lahko goljufi uporabijo za spletne nakupe, nakupe na prodajnih mestih in celo dvige na bankomatih ter na tak način v celoti izpraznijo bančne račune.