Na ogled zamisli ureditve obale med Koprom in Izolo

Koper, 2. aprila - V nekdanjem skladišču soli Libertas v Kopru je od danes do 14. aprila na ogled razstava zamisli arhitektov, ki so sodelovali na natečaju za ureditev obalnega pasu med Koprom in Izolo.

Koper, nekdanje skladišče soli Libertas.
Odprtje razstave natečajnih rešitev za projekt Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo.
Foto: Bojan Kralj/STA

Koper. Nekdanje skladišče soli Libertas.
Odprtje razstave natečajnih rešitev za projekt Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo.
Foto: Bojan Kralj/STA

Koper, nekdanje skladišče soli Libertas.
Odprtje razstave natečajnih rešitev za projekt Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo.
Foto: Bojan Kralj/STA

Koper, nekdanje skladišče soli Libertas.
Odprtje razstave natečajnih rešitev za projekt Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo.
Arhitektka Martina Tepina.
Foto: Bojan Kralj/STA

Koper, nekdanje skladišče soli Libertas.
Odprtje razstave natečajnih rešitev za projekt Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo.
Krajinska arhitektka in predsednica ocenjevalne komisije na natečaju Darja Matjašec.
Foto: Bojan Kralj/STA

Koper, nekdanje skladišče soli Libertas.
Odprtje razstave natečajnih rešitev za projekt Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo.
Župan mestne občine Koper Aleš Bržan, župan občine Izola Milan Bogatič.
Foto: Bojan Kralj/STA

Koper, nekdanje skladišče soli Libertas.
Odprtje razstave natečajnih rešitev za projekt Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo.
Krajinska arhitektka Ana Tepina.
Foto: Bojan Kralj/STA

Prvo nagrado so dobili arhitekti iz družbe Landstudio 015. Kot je povedala ena od avtoric elaborata Ana Tepina, je bilo njihovo osnovno vodilo ohranjanje obstoječih kakovosti prostora. Nove dejavnosti bi zato umeščali predvsem v že urbanizirane dele obeh mest.

Skrajna dela bi povezoval pas, kjer bi bila tik ob morju, na trasi bivše železnice, po novem pešpot. Ob njej bi bil zeleni pas z novim drevoredom, nato tekaška steza, kolesarska steza in pod klifom obstoječi drevored pinij.

Vrednost projekta so avtorji ocenili na 17 milijonov evrov. Po besedah koprskega župana Aleša Bržana je najbolj realna ocena, da bi z gradbenimi deli lahko začeli leta 2027.

bkr/ap/ap
© STA, 2024