Danes žal mnogi graditelji družinskih hiš med potjo do novega doma zunanjo ureditev povsem zanemarijo – najprej hiša, nato parkirišče, potem pride s potrebo po urejenosti ravna trata in za izpolnitev želje po zasebnosti živa meja iz ameriškega kleka. Prijetnega vzdušja in občutka varnosti, ki ga daje po višini razgiban vrt, pa od nikoder. Zato je o vrtu, seveda tudi o drevesih na njem, pametno razmisliti že pred začetkom gradnje. Če bomo okvirni načrt zanj zaupali krajinskemu arhitektu oz. načrtovalcu vrtov, ga bomo lahko uresničevali postopoma. Tako se bomo izognili najpogostejšim napakam, denimo temu, da v majhen vrt zasadimo velikansko drevo ali v velik vrt stihijsko sadimo drevesca, ki se v njem izgubijo.

PREBERITE ŠE: UREDITEV OKOLICE HIŠE: BISTVEN JE DOBER NAČRT

Najprej načrt, nato rastline

Za vrtove okrog družinskih hiš, ne glede na velikost parcele, strokovnjaki svetujejo obodno zasaditev. Ko opredelimo želje in možnosti, zastavimo ogrodje, ki ga predstavljajo večje rastline – drevesa. Šele poz­neje se premaknemo na manjše merilo in dodajamo manjše rastline, npr. grmovnice, trajnice itd. Skladnost dosežemo, če v vrtu prevladuje zlasti ena vrsta drevja, drugim pa namenimo le vlogo spremljevalk.

Večji volumni vrtne ureditve, ki jih pred­stav­ljajo drevesa, so dobrodošli tam, kjer se v prostoru nekaj zgodi, npr. na vogalu vrta, prelomu na stranici, včasih je bistven po­gled, ki ga želimo zakriti, ali točka, na kateri želimo senco. Senčenje v družinskih vrtovih pogosto namenimo hišnemu drevesu, ki ga posadimo v ospredje vrta ali v bližino terase.

Na podlagi načrta izberemo kombinacijo rastlin, ki bo temeljila na oblikovalskih principih: morda na barvni lestvici, kontrastu svetlo-temno in podobno. Se pravi, najprej koncept in potem odločitev o drevesih, ki spadajo vanj, ne obratno. Pomembno je, da se videz dreves na neki način poveže z okolico, v vaškem okolju tako tuje delujejo modrosrebrni iglavci povešave rasti, sredi pokrajine, v kateri prevladujejo listavci, pa ogromne smreke ali bori.

Pri izbiri drevesnih vrst za vrt so poleg omen­jenih estetskih meril (barva listja, iglic, oblika, čas cvetenja …) odločilni njihova končna velikost glede na razpoložljivi prostor, podnebne razmere, lega na vrtu (sončni ali senčni del), značilnosti tal in seveda naše želje. Te so pomembne, poskušajmo pa slediti priporočilom strokovnjakov, da vrt ne bo brez repa in glave. V njem bomo poleg okrasnih dreves posadili tudi kakšno sadno, morda bodo ta celo prevladovala, pri čemer izberemo proti boleznim odporne sadne vrste in sorte, da jih bo treba čim manj škropiti.

Prevladujejo srednje veliki in majhni listavci

Nekdaj so ljudje kot hišna drevesa pri nas najpogosteje sadili lipe, orehe, divje kostan­je ... Tista, s katerimi si bivalno okolje lepšamo danes, so v primerjavi s temi simboli trdnosti veliko manjša, saj so tudi parcele manjše. Zato izbiramo predvsem med sred­nje velikimi in manjšimi listavci, kot so pahljačasti javorji, japonski ali ameriški dren cvetnik, vrba žalujka, jerebika, sadna drevesa na srednje visokih podlagah (do 5 m višine), med okrasnimi cvetočimi drevesi pa okrasna rdečelistna sliva, okrasne japonske češnje in okrasne jablane, rdečecvetni glog, negnoj. Iglavce v majhnih vrtovih sadimo bolj izjemoma, saj so zimzeleni tudi pozimi, takrat, ko njihova senca ni dobrodošla.

Pozorno izberemo drevesa, ki bodo rasla v bližini hiše. Izognimo se robinijam, orehom, brezam – gre za prvobitne, pionirske rastline z agresivnim koreninskim sistemom, vendar tudi te ne poškodujejo temeljev hiše, če so izvedeni v skladu z današnjimi predpisi. Drevesa s koreninami iščejo hrano in nemalokrat na spojih prodrejo v kanalizacijske in vodovodne cevi. Tista, pri katerih rastejo korenine navzgor (ambrovec, platana), pa pogosto dvigujejo tlak. Tega naj ne bo še vsaj tri četrt metra od površine pod krošnjo.

Posebno poglavje so najmanjši, atrijski vrtovi. Ti niso samo majhni, temveč se zaradi dva metra visoke ograje razmere na njih na zelo kratki razdalji močno razlikujejo. Za ograjo je globoka senca, kamor nikoli ne posveti sonce, medtem ko je na terasi pripeka. Morda bodo korenine drevesa v večni senci, krošnja pa na žgočem soncu. Temu je treba prilagoditi tudi izbiro vrste. Večje ko je drevo, večjo zasebnost bomo dosegli, a nam bo tudi zakrivalo pogled. Vrst, primernih za majhne vrtove, je nešteto, med njimi pahljačasti javorji, široka paleta drenov, nizki iglavci, zvezdaste magnolije, šmarne hrušice, od večjih grmovnic pa trdoleske, brogovite, lovorikovci … Pomembno je vedeti, da pri večini osnovnih drevesnih vrst obstajajo sorte od pritlikavih do velikanskih.

PREBERITE ŠE: SLOVENSKI OKRASNI VRTOVI: VRT KOT ŠOPEK

Vrste dreves torej izbiramo tudi glede na lego na vrtu in osončenost. Vzemimo rdeči javor: ker ima plitve korenine, ga hitro prizadene suša, zato ga posadimo na polsenčno lego. Če ga bomo posadili na sončno mesto, bomo morali tla v širini krošnje pokriti s 7 do 10 cm debelo zastirko iz borove skorje ali drugega naravnega materiala, ki ohranja vlago v tleh in preprečuje njihovo pregrevanje. Tudi magnolija potrebuje enakomerno vlažna humozna tla, vendar ji namenimo sončno, a zavetno mesto. V senci namreč preživi, a slabo cveti.

Med okrasnimi drevesi skoraj ni takšnih, ki bi potrebovala posebej kisla tla. Nekatere vrste so sicer ob sajenju zelo hvaležne za dodajanje kisle šote (javorji, dreni), vendar dobro uspevajo v navadni vrtni zemlji. Njene lastnosti so na podeželju prvobitne in odvisne od geološke sestave tal, medtem ko je v mestih skoraj vsa od nekod pripeljana.

!!galerija!!

Sajenje okrasnih dreves

Izbira sadik: Sadike okrasnih dreves se pogosteje kot sadne sadike prodajajo v loncih ali s koreninsko balo, kakor pravimo koreninskemu spletu z zemljo vred. Takšna lahko sadimo vse leto, dokler ni zemlja zamrznjena, zaradi oskrbe z vodo pa ima prednost jesensko sajenje. Pomembno je, da sadiko izberemo glede na razpoložljivo velikost prostora, boljša izbira so sadike, vzgojene v drevesnicah s podnebjem, ki je podobno kot v naših krajih, torej ne na območju z milejšimi zimami. Dober drevesničar nam bo svetoval tudi glede sajenja in oskrbe. Sadike okrasnih listavcev na golih koreninah se vedno sadijo, ko so brez listov.

Način sajenja: Izkopljemo sadilno jamo, ki je globoka vsaj toliko, kot je visok lonec, ali toliko, da bo sadika posajena enako visoko, kot je bila v drevesnici. Širina sadilne jame naj bo najmanj za dva premera koreninske bale, pri golih koreninah za dva premera krošnje. Med zasipavanjem koreninske grude sadiko držimo v pokončnem položaju, pri čemer pazimo na višino.

Gnojenje: Ob sajenju in prvo leto po njem posajenega okrasnega drevesa in grmovnice ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane samo čim dlje razpredlo korenine. Kolobar okrog drevesa v širini krošnje bi moral biti dve do tri leta okopan. Vedeti pa moramo, da bodo drevesa, ki jih posadimo v bližino zelenjavnih gredic, rasla veliko bujneje kot druga, saj se bo njihov koreninski splet čez nekaj let razširil tudi pod površino, ki jo redno gnojimo.

Opora: Pri drevesih že v dno sadilne jame zabijemo debelejši lesen količek, po možnosti impregniran, da bo sadiki dajal trdno oporo dve ali tri leta, dokler se ne bo dobro ukoreninila. S prožno vrvico ga privežemo ob deblo v obliki osmice in drevesce zalijemo z veliko zalivalko vode.