Glavna tema kapitalskih trgov v lanskem decembru je bila pričakovano zniževanje referenčnih obrestnih mer centralnih bank v novem letu 2024. Trgi so v cene vključevali vse bolj agresivna pričakovanja, da bodo centralne banke začele uveljavljati novo politiko razmeroma hitro in odločno.

To se je odrazilo v znižanju donosnosti do dospetja obveznic. Donosnost ameriške desetletne državne obveznice se je tako znižala s 4,33 na 3,88 odstotka, donosnost primerljive nemške desetletne državne obveznice pa se je znižala z 2,44 na 2,02 odstotka. Pričakovano znatno nižanje referenčnih obrestnih mer se je odrazilo tudi v cenah delnic. Ameriške delnice (izražene v evrih) so se v decembru podražile za 2,8 odstotka (v letu 2023 za 20,3 odstotka), evropske pa so se podražile za 3,8 odstotka (v letu 2023 za 12,7 odstotka).

Združene države Amerike

Decembrski ameriški gospodarski podatki so bili v večini boljši od pričakovanih. Splošna inflacija se je znižala s 3,2 na 3,1 odstotka (novembrski podatek, ki je bil objavljen decembra; decembrska inflacija je narasla na 3,4 odstotka), letna stopnja brezposelnosti se je znižala s 3,9 na 3,7 odstotka, število nepremičninskih novogradenj je bilo višje od pričakovanj in plače so se v 2023 v povprečju zvišale za 5,6 odstotka.

Ameriška centralna banka (Fed) je ohranila trenutni nivo zgornje meje referenčne obrestne mere pri 5,50 odstotka. Predsednik Feda Jerome Powell pa je nakazal na zelo verjetno nižanje referenčnih obrestnih mer v letošnjem letu. Posledično so zaradi spodbudnih podatkov in Powellovih komentarjev trgi v decembru ocenili, da je inflacija tako rekoč premagana in da bo Fed v naslednjem letu znižal referenčno obrestno mero za okvirno 1,75 odstotne točke, in sicer s 5,50 na 3,75 odstotka.

Lastne projekcije Feda kažejo, da naj bi se referenčna obrestna mera do konca 2024 znižala za 0,75 odstotne točke na 4,60 odstotka, kar je znatno odstopanje od pričakovanj tržnih udeležencev. Pričakovanja o nižjih referenčnih obrestnih merah so prek znižanja donosnosti do dospetja obveznic vplivala predvsem na nepremičninski delniški sektor v ZDA, ki se je podražil za 6,3 odstotka (v evrih). Izjemno donosnost pri 10,3 odstotka (v evrih) je v decembru dosegel indeks malih ameriških podjetij (Russell 2000).

INFOGRAFIKA: Delo

Območje z evrom

Tudi Evropska centralna banka (ECB) je v decembru ohranila nivo referenčne obrestne mere nespremenjen, in sicer pri štirih odstotkih. Splošna inflacija se je v decembru povišala z 2,4 na 2,9 odstotka, plače pa so se v tretjem trimesečju 2023 povišale v povprečju za 5,3 odstotka glede na leto pred tem.

Uradniki ECB neradi govorijo o možnih znižanjih referenčnih obrestnih mer, čeprav se je inflacija močno znižala in približala ciljnima dvema odstotkoma, ker za zdaj podatki ne nakazujejo na ohlajanje rasti plač v evrskem območju. To je lahko za centralne bankirje problematično. Tržni udeleženci so decembra pričakovali prvo znižanje referenčne obrestne mere sredi letošnjega leta in za kar 1,5 odstotne točke nižjo referenčno obrestno mero do konca letošnjega leta (znižanje s štirih na 2,5 odstotka).

Pogled naprej

Pričakovanja kapitalskega trga po močnem nižanju referenčnih obrestnih mer v 2024 je bilo najverjetneje rahlo pretirano. V prvih dneh 2024 smo tako lahko spremljali rahlo streznitev, ki je bila posledica še vedno pozitivnih gospodarskih podatkov. Inflacija se sicer res odločno znižuje, vendar trg dela ostaja izjemno stabilen, gospodarstvo pa na splošno relativno odporno na višje obrestne mere, katerih končni učinek se počasi preliva v gospodarstvo. Dodatno ukrepanju ECB kljubujejo visoke fiskalne spodbude (zeleni prehod, trošenje za obrambo, v Sloveniji tudi sredstva za obnovo po avgustovskih poplavah), s katerimi se lahko zaradi njihove inflacijske narave še zadrži preobrat monetarne politike.

Tržna pričakovanja so se v novem letu rahlo umirila, in sicer kapitalski trg v zadnjih dneh v splošnem pričakuje znižanje Fedove referenčne obrestne mere do konca leta za približno 1,50 odstotne točke (s 5,50 na štiri odstotke). Za Evropo je ključno, ali bodo učinki visokih obrestnih mer zadali dovolj močan udarec gospodarstvu, da bo ECB primorana v predčasno spremembo monetarne politike in nižanje referenčnih obrestnih mer. Trenutno trgi pričakujejo prvo nižanje referenčnih obrestnih mer marca.