Nigrska vojska je sporočila, da je preklic vojaškega sodelovanja z ZDA začel veljati takoj. Foto: Reuters
Nigrska vojska je sporočila, da je preklic vojaškega sodelovanja z ZDA začel veljati takoj. Foto: Reuters

Niger je imel osrednjo vlogo pri ameriških vojaških operacijah proti džihadističnim skupinam v Sahelu in tudi gostil ameriško vojaško oporišče, kjer so nameščena vojaška letala in brezpilotni letalniki. V državi je še vedno okoli 650 ameriških vojakov, ki pa imajo od lanskega vojaškega udara omejeno gibanje.

Odločitev za prekinitev vojaškega sodelovanja z Washingtonom je sledila obisku ameriške delegacije v Niameyju ta teden, ki jo je vodila pomočnica ameriškega zunanjega ministra za afriške zadeve Molly Phee, v delegaciji pa je bil tudi general Michael Langley, poveljnik ameriškega afriškega poveljstva.

Tiskovni predstavnik nigrske vojaške hunte Amadou Abdramane, ki je v soboto v govoru na televiziji oznanil preklic vojaškega sodelovanja z ZDA, je sporočil, da ameriška delegacija ni spoštovala diplomatskega protokola in Niger ni obvestila o sestavi delegacije, datumu prihoda in dnevnemu redu obiska.

Kot je še povedal, so se sicer pogovarjali o trenutni vojaški oblasti v Nigru in vojaškem sodelovanju med državama v boju proti džihadistom, ki so povezani z Al Kaido in Islamsko državo.

Hunta je oblast v Nigru prevzela lani julija, ko je strmoglavila demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Bazouma in pozneje odrekla gostoljubje francoskim silam, ki so tako kot ameriške sodelovale v operacijah proti džihadistom v Sahelu.

Zadnji francoski vojaki so Niger zapustili lani decembra. Foto: EPA
Zadnji francoski vojaki so Niger zapustili lani decembra. Foto: EPA

"Nezakonita prisotnost"

Ker se Niger po izgonu francoskih sil ni takoj odločil tudi za podoben ukrep proti ameriški vojski, se je ugibalo, da bi lahko ZDA vseeno še naprej ohranile svojo vojaško prisotnost v sahelski državi, a se je zdaj hunta odločila drugače, saj je Washington postavil pogoje za nadaljnjo pomoč in varnostno sodelovanje.

Abdramane je pojasnil, da sta bila status in prisotnost ameriških vojakov v Nigru nezakonita, saj sta kršila ustavna in demokratična pravila, kar je bilo po njegovih besedah državi enostransko vsiljeno leta 2012.

Kot je povedal tiskovni predstavnik generalov, Niger ni bil seznanjen s številom pripadnikov ameriškega vojaškega in civilnega osebja na njegovem ozemlju kot tudi ne o količini nameščenega orožja in vojaške opreme. V skladu s sporazumom se po njegovih trditvah ameriška vojska ni bila dolžna odzvati na prošnjo nigrskih oblasti za pomoč v operacijah proti džihadistom.

"Vlada Nigra prav tako odločno obsoja pokroviteljski odnos skupaj z grožnjo maščevanja vodje ameriške delegacije vladi in ljudem Nigra," je še dodal.

ZDA so v zadnjih letih namenile več sto milijonov dolarjev za urjenje pripadnikov nigrske vojske, od katerih so nekateri lani sodelovali v vojaškem prevratu. Za samo gradnjo letalskega oporišča pri Agadezu so namenile še sto milijonov dolarjev.

Čeprav se je hunta po prevzemu oblasti odločila okrepiti sodelovanje z Rusijo, pa se za zdaj v nasprotju s sosednjima Malijem in Burkina Fasom, kjer je oblast prav tako prevzela vojska, ni odločila za povabilo ruskim silam za pomoč pri boju proti džihadistom.