Tri desetletja Kranjskih furmanov

V dvorani doma krajanov na Primskovem so Kranjski furmani ob svojem tridesetem rojstnem dnevu konec tedna pripravili veliki koncert z gosti.

Kranjski furmani spadajo v pevsko sekcijo Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Ime so poiskali v preteklosti. Kranj je bil namreč nekoč znan kot križišče trgovskih poti, kjer so se ustavljali številni furmani. Odločili so se, da bodo poustvarjali slovensko ljudsko petje s poudarkom na moškem troglasju in gorenjskih pesmih. Danes so eni redkih pevcev in godcev že pozabljenih viž in pesmi, ki na podlagi spominov iz otroštva, lastnih zapisov in posnetkov s terena ter z obujanjem viž in pesmi s pomočjo glasbenonarodopisnega inštituta živijo za to, da se bogata slovenska kulturna dediščina prenaša iz roda v rod in ohranja čim bolj živa. Nastopajo za potrebe folklorne skupine, tudi samostojno na koncertih, radi se odzovejo povabilom. Srečamo jih lahko na porokah, pojejo ob obletnicah in se udeležujejo srečanj pevcev ljudskih pesmi po Sloveniji; v obdobju med božičem in novim letom se prelevijo v kolednike ter hodijo od hiše do hiše. Po koledovanju so tudi najbolj znani.

Pred koncertom smo se pogovarjali z njihovim umetniškim vodjem Adrijanom Novakom, ki nam je na kratko opisal tudi, kako je sam prišel h Kranjskim furmanom in ostal. Poudaril je, da jih je trenutno v zasedbi enajst, a veliko pozornosti namenjajo podmladku. Skrbijo, da se bo tradicija nadaljevala.

Pevci ljudskih pesmi

Kranjski furmani so se vedno definirali kot pevci ljudskih pesmi, kar ni enako kot ljudski pevci, nam je pojasnil v nadaljevanju. Ker so opazili, da imajo ljudje radi zvok inštrumentov, so kontrabasu na lok, violini in klarinetu dodali še harmoniko, nastope pa prepletejo tudi s šalami. »Poleg poustvarjanja starih ljudskih pesmi, ki so šle že bolj kot ne v pozabo, občasno zraven še kaj zaigramo.« Med enajsterico je tako na klarinetu Matija Koritnik, violino igra Matej Ostović, Vinko Jensterle oziroma Cene, kot ga kličejo, je na diatonični harmoniki, Adrijan Novak pa na kontrabasu. Od vseh se jih za nastope ali koledovanja vedno nabere vsaj šest, največkrat pa devet, izvemo.

O tem, da bodo prepevali trideset let, Novak ni nikoli razmišljal, še preden je naštel vse člane sestava, pa je poudaril, da so znani tudi po tem, da so oblečeni v folklorne kostume iz druge polovice 19. stoletja iz okolice Kamnika.

Kranjski furmani torej so: že omenjeni Vinko Jensterle, umetniški vodja Adrijan Novak, isti glas kot on pojejo še Ljubo Kovačič, Brane Šmid in Marjan Kolar; glasovi »na čez«: Andrej Lombar, Andrej Rogelj, Roman Zupanec; basovska linija: Miha Naglič, Matej Ostović, Matija Koritnik. »'Na čez' je stari ljudski izraz, v zborovskem jeziku je to tenor,« se je Novakovi razlagi priključil Brane Šmid.

Koncert na Primskovem je bil razprodan. Ob 30-letnici obstoja so Kranjski furmani nastopili v polni sestavi, kot gostje pa so se jim na odru pridružile pevke ljudskih pesmi Bodeče neže, zaplesala je Akademska folklorna skupina Ozara. Prav posebni gostje pa so bili klapski pevci iz Dalmacije: Klapa Crkveni kantači iz kraja Kaštel Kambelovac, ki so posebnost v naših krajih, saj tako kot Kranjski furmani izvajajo izključno ljudske pesmi.