Minulo poletje so prebivalci Dolenjske, Bele krajine in Posavja zbrali dovolj podpisov, da so se predlogi 11 županov s tega območja o noveli zakonodaje s področja denarne socialne pomoči in otroških dodatkov uvrstili v zakonodajni postopek. Šlo je za spremembe zakonov s področja socialne politike in šolstva, s čimer so med drugim skušali doseči, da bi romski starši svoje otroke bolj dosledno pošiljali v šolo.
Sliši se neverjetno, vendar v romskih naseljih v jugovzhodni Sloveniji še vedno zgolj nekaj odstotkov otrok uspešno zaključi osnovnošolsko šolanje. Rezultat je seveda porazen. Delež brezposelnosti Romov v tem delu naše države je več kot 90-odstoten, velika večina je prisesana na socialne prejemke, kriminal in nasilje se stopnjujeta, »civili« (tako Romi označujejo Nerome) pa vse to trpijo.
In kaj je bilo v predlogih za spremembo zakonodaje: med drugim bi tisti starši, ki svojih otrok ne pošiljajo v osnovno šolo, denarno socialno pomoč prejemali »v naravi«, enako glede otroških dodatkov. Torej v obliki bonov za hrano, naročilnic, plačila položnic (teh pogosto ne plačujejo). Pozor! Niti v primeru nepošiljanja otrok v šolo se tako romskim staršem ne bi nič odvzelo, še vedno bi bili upravičeni do socialne pomoči, ne bi pa je mogli porabiti recimo za cigarete in alkohol, kar se pogosto dogaja.
Toda državnozborski odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pod vodstvom poslanca Levice Miha Kordiša je 4. oktobra predloge gladko zavrnil. Namesto tega je s sklepom predlagal vladi, da do konca letošnjega leta pripravi zakonodajne spremembe, »ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitev družbene odgovornosti posameznika.«
Leto se je izteklo, zato smo na vlado sredi prejšnjega tedna naslovili vprašane, ali so v skladu s tem sklepom pripravili omenjene spremembe zakonodaje. Če da, naj nam jih pošljejo. Če ne, zakaj ne in do kdaj jih bo vlada pripravila? V odgovor smo dobili molk, ki pove več kot tisoč besed. Očitno niso storili nič in so tako večinsko prebivalstvo jugovzhodne Slovenije še enkrat več glede romske problematike pustili na cedilu.