Nedavno obilno deževje je pustilo posledice tudi na kmetijskih površinah. Ne samo, da so se na marsikateri višjeležeči njivi ali travniku sprožili plazovi, veliko težav je predvsem na pridelovalnih površinah v nižinskem delu ter na tistih, ki se nahajajo v neposredni bližini vodotokov. Kot ugotavlja javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS, je najbolj prizadeto območje Pomurja in Podravja, nekaj težav pa je tudi na posameznih območjih južne in osrednje Slovenije.
Ministrica Šinko: Država bo aktivnostih v smeri pomoči odločala šele, ko bo znana ocena škode
Kmetijska ministrica Irena Šinko je včeraj s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romanom Žvegličem obiskala kmetije v Podravju in Pomurju, ki so utrpele škodo ob zadnjem obilnem deževju. Ministrica Šinko je, kot poroča STA, ogled poplavljenih območij začela na kmetiji Šlamberger v Mariboru. Kot je izpostavila v tamkajšnjem pogovoru z novinarji, pa v tem trenutku kmetom ne more obljubiti še nič, saj še ni jasno, “kakšna bo škoda na pridelkih, kaj vse bo propadlo”. “Padavine so še napovedane, tako da se bo situacija verjetno še slabšala, voda več ne odteka,” je bila zaskrbljena. Prizadete kmete je pozvala, naj se po nasvete za zaščito pridelka v tej fazi obrnejo na kmetijsko svetovalno službo. Ta o razmerah na terenu tudi redno obvešča pristojne na ministrstvu, je dodala.
Kmetijsko ministrstvo bo lahko o aktivnostih v smeri pomoči po njenih besedah odločalo šele, ko bo znana ocena škode. Od nje bo odvisno tudi, ali bo pripravljen program za odpravo njenih posledic, je navedla Šinko, pri tem pa opozorila na časovno dimenzijo. Tako bo denimo tovrsten program za lansko sušo na vladi šele ta četrtek, je dejala. Ogledali si je še kmetijo Železinger v Pernici in kmetijo Omar v Tišini.
Največ težav je v posevkih koruze, marsikje je uničen tudi pridelek krompirja
Zaradi stoječe vode na pridelovalnih površinah in odnosa zemljine ter pridelka je na območju, ki ga pokriva Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, škoda izjemno velika. Na 40 do 50 hektarjih kmetijskih površin je uničen pridelek krompirja, pri koruzi je teh površin še več – po grobih ocenah strokovnjakov od 400 do 500 hektarjev. Ob reki Pesnici so bili poplavljeni posevki ječmena in pšenice. Ker je voda s seboj prinesla okuženo zemljino, bo na klasih žit prišlo do pojava fuzarioz.
Po pojasnilih mag. kmetijstva Timoteja Horvata, specialista za poljedelstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je največ težav s posevki koruze. Ponekod je bila ta komaj posejana, drugod je bila že v fazi dveh listov. “Škoda je nastala tam, kjer je voda stala na površinah več dni, tudi do enega tedna, in pa tam, kjer je tok reke ali potoka odnesel rodovitno zemljino skupaj s posejano koruzo. Na mestih stoječe vode rastline odmirajo, koreninski sistem dobesedno zgnije, posledično pa rastlina odmre.”
Za ponovno setev krompirja primanjkuje semenskega materiala
Težave se pojavljajo tudi na posevkih krompirja. Kjer je voda stala več dni, so gomolji v grebenih zgnili. Poleg tega so grebeni tako zbiti, da rastline ne morejo prodreti skozi trdo skorjo. Pri bučah smo zaradi hladnega vremena in zastajanja vode beležili slabši vznik, pri hibridnih bučah rustikal je bilo, kot pravi naš sogovornik, najverjetneje nekaj narobe s semenom. Trajno travinje, ki je bilo pod vodo in je umazano z zemljo, je neprimerno za krmo živali. “Bakterije, ki nastanejo ob siliranju, lahko povzročijo več težav pri prehrani živali. Streptokoki, ki se razširijo v vampu, lahko pri prežvekovalcih povzročijo velike probleme. Zato je bolje, da krmo s teh območij uporabimo za nastil.”
FOTO: Miša Pušenjak
In kaj lahko storimo? “Pri krompirju je težava v tem, da v tem trenutku na tržišču ni na voljo toliko semenskega materiala, da bi se lahko odločili za ponovno setev. Poleg tega je bil pri tej kulturi pri sajenju uporabljen herbicid, kar pomeni, da lahko na to mesto sejemo le tiste kulture, ki so na to aktivno snov odporne. V večini primerov je to koruza, tudi sončnice. Svetujem, da posevke krompirja globoko preorjemo in nato posejemo novo kulturo. Posevke koruze lahko obdelamo z vrtavkasto brano ali predsetvenikom in se odločimo za ponovno setev. Takšna koruza bo, ker je še dovolj časa, normalno dozorela,” svetuje Horvat. Na mestih, kjer je voda odnesla zemljino, je površino, če spodaj ni kamnite osnove, smiselno plitvo obdelati in opraviti ponovno setev, če pa je bilo veliko odnešenega materiala, pa bo potrebna temeljita sanacija.
Ker so plazovi, ki so se sprožili, še vedno aktivni, mag. Timotej Horvat priporoča, da se na ta območja še ne odpravljamo s kmetijsko mehanizacijo, saj lahko hitro pride do kakšnega neljubega dogodka.
Solate je trenutno preveč, vrtnine, kjer je stala voda, so v velikih težavah
Tudi pri pridelavi zelenjave, kot nam je povedala Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, so težave. Največje pri pridelavi solate, saj ta poteka terminsko, da se pridelek razporedi na daljše obdobje. Zaradi popolnoma namočene, z vodo nasičene zemlje se novih terminov ne da sejati. Trenutno je solate preveč, v naslednjih šest tednih pa je bo manjkalo. “Zaradi predolgega mrzlega vremena so se pokrili termini. Kmetje solato sadijo v terminih, da je zelenjava vedno na voljo. Ker prvi termini niso bili dovolj zgodnji, so se pokrili.”
Sicer pa se pri vseh rastlinah, kjer je stala voda, pojavljajo težave. “Plodovke imajo probleme, ker je za njih premrzlo. Lahko se zgodi, da ne bodo cvetele oziroma bodo imele težave s prvimi plodovi. Teh ne bo ali pa bodo poškodovani. Problematično je kaljenje bučnic in fižola, vsi termini presajanja zamujajo. Tisti, ki so korenje sejali na grebene in zato ni bilo v vodi, nimajo težav, pri ostalih pa je zgnilo. Enako velja za čebulo. Na območju prve dravske terase, tik ob Dravi, se je pesek tako zbil, da stiska čebulne korenine, presenetila pa me je zgodnja čebulna plesen. Pri čebuli, vzgojeni iz čebulčka, ki ni bila redno škropljena, se pojavlja gnitje. Kaže se v rumenenju vrhov čebule. Ne vemo, kaj se je zgodilo s herbicidi, ki se uporabljajo po setvi. Zaradi ogromnih količin vode so bili sprani v globino, zdaj ne vemo, ali delujejo ali ne. Nekatere čebule so že zelo zapleveljene.”
Pušenjakova sklene, da bo zaradi obilnega deževja pri vrtninah veliko škode zaradi bolezni in zamujenih terminov: “Pridelovalci bodo prodajali prepozno, vmes bodo trgovci našli druge dobavitelje. Skrbi nas lahko, kaj bo poleti. Rastline so sedaj zaradi mraza in vode v šoku, če pa bo poleti vode še več, bodo tudi bolezni.”
V Italiji je prizadeto eno najpomembnejših območij za pridelavo sadja in zelenjave
O ogromni škodi v kmetijstvu in živinoreji zaradi poplav poročajo iz italijanske dežele Emilija-Romanja. Poplavljene so obsežne pridelovalne površine ter hlevi in skladišča, v nekaterih delih je uničena celotna letina žit. Kot poroča STA, so nedavna neurja in poplave prizadele eno najpomembnejših območij za pridelavo sadja in zelenjave v Italiji. Na tisoče hektarjev pridelovalnih površin in nasadov je bilo pod vodo, hlevi so bili brez elektrike, skladišča poplavljena, izgubljeni so celotni pridelki žit. Kmetijska združenja zahtevajo takojšnji sprejem interventnega zakona, kot je bil sprejet po potresu, ki je območje prizadel leta 2012.
