Žetev koruze se je dobro začela. Kakšen bo pridelek po sušnem in vročem poletju? Kakšna je cena ob žetvi? Kako kaže z jesensko setvijo ozimnih žit? Odgovarja Branko Virag, član uprave skupine Panvita, ene največjih agroživilskih verig pri nas.
»Povprečna odkupna cena koruze za zrnje je 305 evrov na tono. Ta cena je odraz borznih cen in je 35 odstotkov višja od lanske, ki se je ustavila pri 220 evrih,« pravi Virag.
Višje cene in stroški, manj pridelka
Virag podobno kot Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije omenja velike razlike v pridelku, ki so zelo povezane s kakovostjo tal: »Na boljših zemljiščih so pridelali 30 odstotkov manj koruze za zrnje kot povprečno. Na izrazito peščenih in prodnatih tleh pa bo pridelek manjši za 80, ponekod celo za 90 odstotkov. V takšna tla naj ne bi sejali koruze, čeprav v normalnem vremenu zraste, v ekstremnih pogojih pa je pridelajo tako malo, da si kmet s prodajo ne pokrije niti tretjine stroškov pridelave.«
Panvita je največja pridelovalka koruze pri nas, trenutno so poželi 35 odstotkov od 1.200 hektarjev koruze. Pričakujejo od pet do deset ton koruze za zrnje na hektar, odvisno od vrste tal in škode zaradi suše. Približno tretjino njiv s koruzo namakajo, tam bo visok pridelek. »Sami bomo pridelali 10 tisoč ton koruze, načrtovali pa smo 14 tisoč ton. Še 12 tisoč ton koruze za zrnje bomo odkupili od naših kooperantov. Vso koruzo bomo shranili v silose in porabili za krmo prašičev in piščancev, ki jih redimo sami in ki jih za nas redijo rejci kooperanti,« razlaga sogovornik. Dražja koruza bo podražila krmo, s tem pa tudi prirejo mleka in vzrejo perutnine, goveda in prašičev.
Manj koruze, več pšenice in ječmena v krmi
Na začetku avgusta so vedeli, da bo suša huda in so že takrat sprejeli nekaj preventivnih ukrepov. »Bolj smo namakali njive, pri porabi koruze za krmo smo bolj previdni, prašičem in piščancem dajemo več pšenice in ječmena ter manj koruze,« našteva Virag.
Koruznih njiv niso zavarovali proti suši. »Za sklenitev takšnega zavarovanja še ni utečenih poti niti država ne sofinancira zavarovalne premije za zavarovanje proti suši. Če se bodo težave s sušo ponovile tudi prihodnje leto, bo med kmeti verjetno več zanimanja za takšno zavarovanje,« dodaja.
Zgodnja žita so se najbolj splačala
Pred žetvijo pšenice je kazalo, da bo leto za poljedelce dobro, ker so cene žita zrasle bolj kot stroški pridelave. »To velja samo za zgodnja žita, kot sta pšenica in ječmen, in ne velja za pozne kulture, ki jih je bolj prizadela suša. Hkrati so kmetje lanske zaloge gnojil in semen že porabili, tako da so gnojila, semena in zaščitna sredstva za koruzo in druga pozna žita kupovali dražje. Mineralna gnojila so zdaj pet- do šestkrat dražja kot pred enim letom, pa še težko jih je dobiti, saj tovarne gnojil stojijo,« razlaga Virag.
Čakajo nadomestilo za energente in odškodnino za sušo
»Če ne dobimo sistemskih ukrepov, ki bi preprečili spiralo vse višjih cen, ne bomo mogli napovedati rasti cen kmetijskih pridelkov in posledično hrane. Morda je pravi ukrep cenovna kapica za plin in elektriko, strokovnjaki naj dajo karte na mizo in se odločijo za najboljši ukrep. Preprodajalci plina v teh časih verjetno ustvarjajo bajne dobičke,« poudarja Branko Virag.
Kako se na vse to odzivajo kmetje, kako so razpoloženi? »Zelo različno. Škoda po suši je popisana. Država mora podati še skupno oceno škode in določiti, kolikšen del škode bo kmetom krila. Kmetijska ministrica Irena Šinko je obljubila, da bo nadomestilo izplačano pred koncem leta,« razlaga Virag.
