Volitve so pomemben preizkus za predsednika Emmanuela Macrona, ki si je aprila zagotovil svoj drugi petletni predsedniški mandat. Njegovemu zavezništvu Skupaj se tudi tokrat obeta zmaga, autegne ta biti jalova oziroma v senci izgube absolutne večine. Brez absolutne večine bo Macron v novem mandatu precej težje vladal in bo prisiljen v sklepanje zavezništev.
Na čim boljši rezultat svojega levega zavezništva Nupes pa računa levičar Jean-Luc Melenchon, ki je aprila za las zgrešil uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev. Tedaj je napovedal, da je njegov cilj, da postane predsednik vlade, kar mu sicer glede na napovedi verjetno ne bo uspelo, lahko pa Macronu oteži izvajanje njegovih reformnih načrtov.
Parlamentarne volitve v Franciji potekajo po dvokrožnem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu mora kandidat v svojem okraju dobiti najmanj 50 odstotkov glasov, ki predstavljajo najmanj 25 odstotkov vpisanih volivcev. Če v prvem krogu nihče ne dobi absolutne večine, se najboljša kandidata čez teden dni pomerita v drugem krogu.
Na volitvah se obeta rekordno nizka udeležba, na volišča naj bi prišla manj kot polovica volivcev.
