Projekt je po oceni ZDA ključen za energetsko varnost BiH-a.

Projekt južne plinske povezave bi po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina moral povezati plinovoda Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, s čimer BiH ne bi bil več odvisen od ruskega plina, ki prihaja po turškem plinskem toku. S Hrvaško bi plinska povezava spojila območje Imotskega. V BiH-u bi medtem en del plinovoda vodil proti središču države, drugi pa proti Mostarju na jugu.

Posel, povezan s tem projektom, je začela družba v lasti entitete Federacije BiH-a BH-Gas, ki jo zaradi nedavnega enostranskega dogovora oskrbe in prehoda na turški tok toži madžarski FGSZ pred arbitražnim sodiščem v Zürichu z odškodninskim zahtevkom v znesku 21 milijonov dolarjev, kar bi lahko ogrozilo njihovo poslovanje.

Vodja stranke HDZ BiH-a se zavzema za to, da za gradnjo plinovoda s Hrvaško ustanovijo posebno družbo s sedežem v Mostarju, kar po oceni Blinkna ogroža celoten projekt.

Ameriški minister Antony Blinken je Konakovića v pismu pozval, naj vlada BiH-a pritisne na Čovića, da prekine svojo obstrukcijo v povezavi s tem projektom. "Čovićeve zahteve za ustanovitev novega operaterja transportnega sistema v Federaciji BiH-a predstavljajo podvajanje ter so ekonomsko nevzdržne in ogrožajo celoten projekt," je zapisal. Opozoril je tudi, da bi "tako očitna korupcija lahko ogrozila pot BiH-a v EU".

Vsebino pisma ameriškega državnega sekretarja Konakoviću je prvi objavil portal Istraga.ba, ki navaja, da je Blinken podobno pismo poslal tudi Grliću Radmanu. Blinken je v pismu še poudaril, da je projekt južne plinske povezave med Hrvaško in BiH-om ključen za energetsko varnost in pospešitev postopnega opuščanja premoga, stalne zamude pa da ogrožajo njegovo realizacijo.

Zgornji dom parlamenta Federacije BiH-a je še pozval, da potrdi zakon o južni plinski povezavi in da posel plinskega operaterja opravlja izključno družba BH-Gas s sedežem v Sarajevu. Zakon je sicer že konec leta 2021 sprejel spodnji dom parlamenta entitete.

Avtentičnost pisma je za portal sarajevskega časopisa Dnevni avaz potrdil Konaković. Dejal je, da je interes ameriške administracije za realizacijo južne plinske povezave velik. Dodal je, da se ZDA strinjajo z njimi, da bi infrastrukturo morali rešiti na entitetski in državni ravni, ne pa kantonalni. "Obrnil se je name, verjetno tudi na ministra Grlića Radmana. V pismu navaja, da se bo obrnil tudi nanj, da hrvaška vlada in jaz kot zunanji minister izvršimo določen pritisk, da se ta projekt zgodi," je dodal.